Metavesolje je prihodnost, v kateri bo vse povezano med seboj

Navdušenec nad novimi tehnologijami in (pop) kulturo 80-ih let prejšnjega stoletja, iz katere se napaja tudi metavesolje, je bil med govorci na konferenci Conventa Crossover, kjer je udeležencem predstavil, kako naj bi bili videti dogodki v virtualnem svetu. Meulendijks si ne zatiska oči in se zaveda, da smo od pravega metavesolja oddaljeni še desetletja, kljub temu pa že zdaj zavzeto »pridiga« o njegovih prednostih, kar se za »meta evangelista«, kar je njegova nova funkcija v podjetju Your Open Metaverse, tudi spodobi.

Novembra 2021 sem se pridružil podjetju Your Open Metaverse in že decembra smo šli v Hamburg na konferenco Blockchance, ki se posveča svetu kriptovalut in blockchain tehnologijam. Tam sem predaval o metavesolju in ljudje so bili očitno navdušeni nad tem, kar sem jim povedal, saj jih je po predavanju veliko prišlo do mene. Očitno so si me zapomnili tudi do slavnostne večerje, ki je sledila konferenčnemu dnevu. Predstavljal sem si, da bo šlo za gala prireditev, zato sem si nadel smoking – in kmalu ugotovil, da sem edini v njem. Verjetno si predstavljate, da je na takšnih konferencah večina moških – in tudi tu so prevladovali –, a se je v kotu vendarle našla skupina žensk. Ko me je ena od njih zagledala v smokingu, mi je rekla: »O, Mr. Metaverse je prišel!« Vzdevek se me je potem kar oprijel in tudi sam sem ga posvojil.

Ah, to je pa moja interna šala (smeh). Sem namreč zavzet oboževalec 80-ih let prejšnjega stoletja in tudi panoga metavesolja se zelo navdihuje po tem obdobju. Morda ste tudi sami opazili, da so podjetja, ki se ukvarjajo z metavesoljem, obarvana v barve 80-ih let – modro, vijolično, rožnato, rdečo ... V otroštvu je bila ena od mojih najbolj priljubljenih risank He-man in gospodarji vesolja (He-Man and Masters of the Universe). Tudi sicer se v mojih zapisih in objavah pogosto sklicujem na glasbo, filme in znanstveno fantastiko iz 80-ih let. Zdela se mi je dobra »fora«, če bi se tudi v tem primeru nanašal na to moje priljubljeno zgodovinsko obdobje in tako sem postal »gospodar metavesolja«.  

Podjetje je bilo v takšni obliki, kot je danes, ustanovljeno leta 2019, a dejansko je precej starejše. Njegov ustanovitelj Daniël van der Waals ga je namreč gradil že od leta 2012, a se je njegova vizija z napredkom tehnologije precej spreminjala. Sprva si je namreč želel ustvariti orodje za prezentacije v virtualnem okolju, s pomočjo katerega bi blagovne znamke znale bolje predstavljati svoje zgodbe ali sodelovati na dogodkih. Idejo je vedno bolj izpopolnjeval, a je skozi leta spoznal, da mora preseči polje prezentacij in se podati širše. Zamislil si je odprto platformo za metavesolje, ki bi jo lahko uporabljali za ustvarjanje raznolikih izkušenj v virtualnem prostoru, te pa bi se prenašale preko oblaka. Ustvarjalci vsebin bi tako lahko na njej sami snovali virtualne izkušnje, kar bi zanje predstavljalo neusahljiv vir kreativnosti. Vse, kar bi nastalo v vaši domišljiji, bi lahko prenesli na platformo. Iz te ideje smo torej izhajali, potem pa smo seveda tudi mi v zadnjih letih zaznali občuten porast kriptovalut in tehnologij za veriženje podatkovnih verig. Z blockchain tehnologijo lahko ustvarite platformo, ki v nasprotju z denimo profili na družbenih omrežjih, kjer uporabljajo podatke uporabnikov in jih prodajajo naprej, spoštuje zasebnost uporabnikov, hkrati pa omogoča različne zanimive komercialne in poslovne modele. Blockchain ima še veliko neizkoriščenega potenciala, ki ga še niti ne razumemo dovolj dobro, a stvari se hitro odvijajo naprej. To je tudi nam omogočilo pridobitev semenskega kapitala, ki smo ga močno potrebovali, saj smo se pred tem borili s pomanjkanjem finančnih sredstev.

V tem obdobju, med letoma 2019 in 2021, sva s prijateljem ustanovila spletno akademijo za razvijalce računalniških iger in takrat sem prišel v stik z YOM, saj so bili med našimi strankami. Ko sva se s poslovnim partnerjem zaradi različnih pogledov na vizijo najinega podjetja razšla, so me povabili k YOM.

Tako je, deset mesecev sem opravljal vlogo direktorja marketinga, v tem mesecu pa sem postal »meta evangelist«, saj se mi je zdelo, da bom na ta način podjetju prinesel večjo vrednost, poleg tega pa se zdaj v večji meri ukvarjam z nalogami, v katerih resnično uživam. Kot direktor marketinga sem pomagal oblikovati naše marketinške aktivnosti, gradil blagovno znamko, skrbel za javno podobo in snoval strategije vsebinskega marketinga s poudarkom na družbenih omrežjih. Nekaj nalog sem sicer ohranil, še vedno veliko predavam na različnih konferencah, vzpostavljam podkast, pogovarjam se z novinarji in ustvarjam vsebine za družbena omrežja, kjer razlagam, kako deluje naša platforma in kaj metavesolje sploh je. Pravzaprav je 90 odstotkov vsega, kar počnem, ustvarjanje vsebin.

Najlažje bi ga opisal kot združevanje raznolikih tehnologij, ki bodo v naslednjih desetletjih med seboj povezale različne virtualne izkušnje v eno samo med seboj povezano interoperabilno izkušnjo. Predstavljajte si jo kot izkušnjo nakupovanja v nakupovalnem središču. Tam imate različne vrste trgovine, zlahka prehajate med njimi, v njih kupujete različne izdelke, ki jih lahko vidite in se jih dotaknete, nato v restavraciji kaj pojeste s svojo družino, otroci se lahko igrajo na igrišču in spoznavajo sovrstnike, nato pa greste vsi skupaj še v kino ali na laserske igre. Gre torej za različne izkušnje, ki jih lahko doživite.

Metavesolje je naslednja evolucijska faza v razvoju interneta. Ko greste zdaj na internet, vas pričaka spletna stran, ki jo lahko preberete, na njej nekaj kupite, si ogledate video, morda napišete kakšen komentar in čakate na odziv ljudi. Z drugimi igralci lahko igrate računalniške igre, ki pa niso povezane med seboj. No, če igrate RoadBlock, greste lahko tudi na Minecraft in vas tako čaka veliko digitalnih izkušenj, ampak niso povezane. Poleg tega se morate povsod prijaviti, recimo na Facebook ali Instagram. Tehnologija vam sicer to zdaj že močno olajša, a še vedno imate različne profile in ne le enega samega, poleg tega pa so vsi vaši podatki v lasti ponudnikov teh spletnih strani. Metavesolje je prihodnost, kjer bo vse to povezano. Tako kot v realnem svetu, kjer se lahko brez preprek sprehajate od vrat do vrat. Metavesolje bo tridimenzionalni svet, do katerega boste vstopali preko vašega računalnika, preko očal za navidezno resničnost ali orodij za obogateno resničnost, med vsemi izkušnjami pa boste prehajali povsem gladko, brezšivno.

Naj najprej povem, da se velika večina ljudi, lahko bi trdil, da celo 99 odstotkov, metavesolja sploh ne zaveda, preprosto ne vedo zanj in so zato do njega povsem indiferentni. Ljudje, ki pa vedo zanj, se delijo na dva nasprotujoča si tabora. V prvem so tisti, ki se ga bojijo, saj o njem nimajo dovolj informacij. Če  bi v 90-ih letih prejšnjega stoletja ljudi vprašal, ali potrebujejo mobilni telefon, bi vam vsi odkimavali z glavo, češ da nočejo, da jih kdo kliče, ko so na poti, ali pa da je njihovo življenje dovolj kaotično že brez tega (smeh). Preprosto niso razumeli napredka tehnologije in dejstva, da bo vplival na družbo, ne glede na to, ali si ljudje želijo novih naprav ali ne. Potem pa so počasi dobivali zagon, čeprav si tega procesa ne znamo povsem razložiti. Sam si predstavljam, da so pametni telefoni in aplikacije zaživeli, ko se je pojavila recimo aplikacija, ki oponaša zvok prdenja in se je zdela ljudem zabavna, zato je postala priljubljena in se viralno širila (smeh).

Številni ljudje imajo precej negativno mnenje o digitalnem svetu; menijo, da je svet slabši zaradi družbenih omrežij, kjer nekateri objavljajo podobe svojega krasnega življenja, druge pa to spravlja v slabo voljo, poleg tega pa se ljudje na spletu vedejo toksično drug do drugega. Vse to je pogosto res. Kar nas dela človeške, je interakcija, in družbena omrežja so nam do določene mere to odvzela, saj komunikacija večinoma poteka v pisni obliki. Zato pa so se pojavili emotikoni, saj so ljudje hoteli vnesti čustva svoji komunikaciji, saj ne morejo opazovati govorice telesa ali spremembe v tonu in višini glasu. Toda za metavesolje to ne bo veljalo. Peščica nas entuziastov nas je optimistična. Sam verjamem, da smo na poti v naslednjo fazo interakcije med tehnologijo in človeštvom, ko bo digitalna izkušnja postala veliko bolj človeška. Poleg tega bomo v virtualnem okolju lahko preizkušali različne stvari in jih nato v realnem tudi udejanjili. Številne fizične izdelke, ki jih ne potrebujemo, bomo lahko zamenjali z virtualnimi, kar pomeni, da bomo lahko prenehali proizvajati veliko sranja.

Velike spremembe si obetam na področju zdravja. Recimo, v času zaprtja javnega življenja je veliko ljudi zapadlo v malodušje, tesnobo in depresijo, pa niso mogli dobiti termina pri terapevtu, ker so bili vsi tako zasedeni. V virtualnem svetu, ki bi bil popoln posnetek realnega, bi se lahko na primer posvetovali z zdravnikom iz Hong Konga, ki pa bi si lahko vzel čas za vas.

Nanizal sem le nekaj primerov, ki govorijo v prid metavesolju in veliko bo pri tem še treba razmisliti, toda ko ljudje uporabijo svojo domišljijo, se lahko zgodijo številne dobre stvari.

Najbolj očitna prednost je zagotovo razširljivost. Če imate poleg fizičnih tudi virtualne dogodke, torej nekakšno hibridno obliko, v katero tudi sam najbolj verjamem, lahko pritegnete veliko več ljudi. Ker jim ne bo potrebno potovati, bodo prihranili in se bodo zaradi tega morda udeležili tudi katerega drugega vašega dogodka, ki si ga sicer zaradi stroškov ne bi mogli privoščiti.

Druga prednost pa je kreativnost. S premikanjem v metavesolje boste imeli na voljo tehnologijo za obogateno resničnost, ki ne bo obogatila le virtualnega dogodka, temveč tudi tistega v živo. Kot organizator dogodka morate zdaj poskrbeti za prostor in njegovo opremljenost in za vse marketinške aktivnosti, kar vse veliko stane. V prihodnosti boste vse to lahko naredili virtualno. Ugibam, da bomo čez deset ali petnajst let vsi nosili očala za obogateno resničnost in organizatorji dogodkov bodo le za delček stroškov dogodka v živo pripravili program, v katerega se bodo ljudje poglobili, kot da bi bili na fizični lokaciji. Poleg tega boste lahko takoj dobili povratne informacije o zadovoljstvu obiskovalcev dogodka. Če zdaj organizirate dogodek, o udeležencih ne boste izvedeli kaj drugega kot to, kako jim je ime in iz katerega podjetja prihajajo, razen če ne boste delali poglobljene raziskave po samem dogodku. V metavesolju pa boste lahko nagrajevali ljudi v zameno za njihove podatke. To se bo dogajalo povsem avtomatično, saj vam bodo lahko ves čas povsem brez napora sporočali, kaj jih najbolj zanima in kako se počutijo. V prihodnosti bo zagotovo obstajala programska oprema, ki bo omogočala tudi večjo interakcijo med organizatorjem dogodka in udeleženci.

Povsem razumem, od kod izvira vaše razmišljanje, ampak ne zamerite mi, če rečem, da gre morda za napačno razumevanje tega, kaj virtualne izkušnje sploh so. Vsako sredo imamo virtualno srečanje skupine podpornikov metavesolja, na katerih si izmenjujemo idejo, razpravljamo na okroglih mizah in spoznavamo nove ljudi. To je zame vsaj tako družabno kot Conventa Crossover (smeh). Svojega najboljšega prijatelja sem spoznal leta 2004 preko igranja računalniške igre, prav tako tudi svojega poslovnega partnerja, s katerim sva prav tako postala dobra prijatelja. Morda na ta način nisva ravno mogla kaj pojesti skupaj, sva pa se vseeno lahko poglobljeno pogovarjala. In zakaj bi bilo to manj vredno od druženja v živo?

Čeprav ne znam napovedati prihodnosti, pa bi lahko rekel, da je samo vprašanje časa, kdaj bomo čisto vse počeli v virtualnem prostoru. No, to lahko sicer sega tudi 50 ali 100 let v prihodnost. Kratkoročno, recimo v petih do petnajstih letih, pa sem prepričan, da bo število hibridnih dogodkov močno poraslo, medtem ko bodo dogodki v živo obogateni in razširjeni prav zaradi te virtualne ekspanzije. Čeprav bodo dogodki v živo še obstajali, pa bomo lahko videli tudi 100-odstotno virtualne dogodke, za katere sem prepričan, da bodo izjemno uspešni.

Naj najprej izrazim svoje prepričanje, da v tem trenutku metavesolja še ni, vsaj takšnega ne, kot sem ga opisal. Zame so metavesolje med seboj povezane in interoperabilne izkušnje, do česar pa še ni prišlo. Čeprav računalniške igre, kot so Fortnite, Sandbox in Roblox, napovedujejo korak v to smer, še zdaleč niso tam. Ampak naj kljub temu uporabim besedo metavesolje, ko gre za prizadevanja podjetij oziroma blagovnih znamk. Zasledili smo lahko že koncerte Travisa Scotta v Fortniteu ali raperja Lil Nas X-a v Robloxu in to kmalu ne bo nič neobičajnega. Heineken, na primer, je svojo novo blagovno znamko piva Silver predstavil v virtualnem svetu Decentraland. No, dogodek se jim ni najbolj posrečil (smeh). Pozdravljam pa vsakršno pobudo podjetij, ki se podajajo v ta svet in preizkušajo, kaj vse jim ponuja. a

Metavesolje, kot ga vidijo v podjetju Your Open Metaverse

Daniël van der Waals, ustanovitelj nizozemskega podjetja Your Open Metaverse (YOM), je o njem zapisal, da gre za »prvo resnično odprto in porazdeljeno metavesolje. Umetnikom, razvijalcem in blagovnim znamkam omogoča, da soustvarjajo metarealnost in s tem utirajo pot k odprti, vključujoči meta družbi.«

Odkar je Facebook najavil svojo novo vizijo in postal Meta, se iz dneva dan pojavlja vse več novih projektov, ki naj bi bili »metavesoljski«. Zaradi meta vročice je tudi pojem »metavesolje« postal predmet različnih interpretacij, vse več računalniških iger pa se predstavlja, kot da se dogajajo v metavesolju. Pri YOM so zato razvili svojo lastno opredelitev, ki pravi, da je metavesolje prihodnja vizija infrastrukture in ekosistema, ki gosti množico med seboj povezanih virtualnih izkušenj. Z vsebinskega vidika bi bilo takšno mesto sprva prazno, dokler ga postopoma ne bi zapolnili ustvarjalci vsebin, podjetja in njihove skupnosti.

Vsak projekt, ki ustreza takšni viziji metavesolja, opredeljujejo kot »metavesolje 1. plasti«. Ta zagotavlja orodja in tehnologije, ki drugim omogočajo zagotavljanje medsebojno povezanih virtualnih izkušenj. »Metavesolje 2. plasti«, izkušnje ali igre, decentralizirane in centralizirane, je po drugi strani opredeljeno glede na igre in njihove fukncije, a običajno nima vizije, ko gre za ekosistem in infrastrukturo. Pri YOM izkušnje 2. plasti imenujejo metaprostori, 1. plasti pa metavesolja. Zveni zapleteno? Pravzaprav, kot nadaljuje Daniël van der Waals, ima resnično odprto in porazdeljeno metavesolje več skupnega s platformo za objavljanje vsebin kot pa z računalniško igro. »V skladu s tem si lahko YOM predstavljate kot decentralizirani YouTube za virtualna doživetja. Ključna razlika med YOM-om in YouTubom je v tem, da YouTube sloni na centraliziranem oglaševalskem modelu, YOM pa na decentraliziranih modelih, ki temeljijo na provizijah,« pojasni van der Waals.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, oktober 2022, #496. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.