kristina gregorc
Intervju

»Moj cilj je vedno dodana vrednost«

Kristina Gregorc ima pri svojih zgolj 27-ih letih za seboj že zavidljivo karierno pot. A ta ni plod naključij, temveč izjemne odločnosti, predanosti in strasti, ki jih mlada direktorica prav izžareva, o čemer smo se lahko prepričali tudi v pogovoru za MM.

Z naj digitalko leta – naziv so ji podelili na septembrskem tekmovanju za digitalne presežke WEBSI – smo se posvetili njenemu pogledu na digitalni, predvsem pa poslovni svet, zanimalo pa nas je tudi, kako v Mercatorju, kjer je začela delati pred skoraj sedmimi leti, združuje raznolika področja, za katera je odgovorna.

Kristina Gregorc (1995) je že v vrtcu vedela, da bo nekoč postala poslovna ženska. Že zgodaj se je zavedala, da bo za ta cilj morala trdo delati in se marsičemu odpovedati, a je to ni nikoli ustavilo, saj jo žene neustavljiva želja po znanju. Vedno si želi narediti še korak več, preizkušati novosti in se izobraževati. Izmenjava znanj in izkušenj z drugimi ljudmi je zanjo neprecenljiva, kar ji delovanje v tako velikem sistemu, kot je Mercator, vsekakor omogoča. V zadnjih skoraj sedmih letih, odkar je del Mercatorja, je prevzemala različne funkcije, od študentskega dela v tajništvu preko projektne vodje v nabavi ter asistentke predsednika uprave in vodje digitalnega oddelka do zdajšnjega položaja direktorice digitalne komunikacije, razvoja in spletne prodaje.  

Poleg tega je gonilna sila M Soseske, edinstvenega digitalnega ekosistema, ki je del Mercatorjevega vsekanalnega pristopa. Uporabnikom nudi personalizirano izkušnjo in izvirne uporabne vsebine, vendar o M Soseski nerada govori kot o »zgolj« marketinškem projektu, komunikacijskem kanalu ali mediju, saj presega to dojemanje. Je poslovni model,  rezultat premišljenega načrtovanja na podlagi številnih analiz in raziskav, ki Mercator uvrščajo med svetovne narekovalce trendov na tem področju.

Za intervju sva se zato dogovorili prav tam, kjer nastaja ena od oddaj M Soseske – v Maxi klubu v Ljubljani, ki je tokrat zasvetil v teatralnih črno-rdečih barvah. Tudi najin pogovor je bil razburljiv, saj je tudi mene – kot pred tem vodstvo Mercatorja – očarala s svojo neprisiljenostjo, srčnostjo in odkritim navdušenjem nad vsem, kar počne v podjetju. Zato močno verjamem, da se bo njena pot le še vzpenjala.

kg1

Pred nekaj meseci ste Mercatorjeva marketinška ekipa stali na odru SOF-a, saj je podjetje prejelo naziv oglaševalca leta, na začetku jeseni pa ste kraljevali na WEBSI-ju, kjer je Mercator postal naj naročnik, vi pa naj digitalka. Kakšni občutki vas prevevajo ob tem, ko vam tudi stroka priznava vaš prispevek k – marketinškemu in poslovnemu – uspehu podjetja?

Nagrade so predvsem dokaz, da smo odlična ekipa, da znamo biti kreativni, inovativni, hitri in agilni ter da vloženi trud, trdo delo in neprespane noči cenijo tudi zunanji ocenjevalci našega dela, ki so prepoznali, da smo učinkoviti – poleg tega, da to dokazujejo tudi naši rezultati. To je tudi poseben ponos in motivacija za celotno ekipo. Hkrati pa na ta način dokazujemo, da se lahko tudi v velikem sistemu, ki ima množico procesov in ustaljenih procesov, ki jih je težko spremeniti, izredno hitro prilagajamo in odzivamo na spremembe. Mercator je vsekakor veliko presenečenje za tiste, ki menijo, da smo ogromen rdeč tanker, ki težko spreminja smer. Nagrade pa so seveda tudi potrditev tega, kako pomembno je imeti jasno strategijo, poznati segmente kupcev in spremljati njihove odzive, kar nam potrjuje, da smo na pravi poti.

Mercatorjeva marketinška in razvojna ekipa se zdi zelo povezana in verjetno takšne zmage še pripomorejo k tesnejšim odnosom in pozitivni naravnanosti. Kako se sami počutite v tej ekipi in katere so po vašem mnenju njene največje odlike?

To je odlična ekipa med seboj tesno povezanih strokovnjakov, ki stremi k razvoju in stalni inovativnosti, hkrati pa gre za tako generacijsko kot tudi strokovno mešano ekipo raznolikih značajev, ki se med seboj dopolnjujemo. Drug od drugega se lahko marsičesa naučimo. Smo kot mozaik, ki se sestavi v celoto. Tudi v najtežjih časih znamo stopiti skupaj za skupni cilj in močno zatresti gol. Zaradi vsega tega se v tej ekipi izjemno dobro počutim in sem vesela, da sem lahko del nje.

Z Mercatorjem je pravzaprav povezana vaša celotna dosedanja kariera, saj ste v njem začeli delati kot pripravnica in se v zgolj nekaj letih povzpeli do položaja direktorice digitalne komunikacije, razvoja in spletne prodaje. Nam lahko opišete, kako ste napredovali po posamičnih stopničkah in kaj je pri vodstvu pretehtalo, da vam je zaupalo tako zahtevno funkcijo?

V bistvu bi težko rekla, da se je moja poslovna pot začela šele v Mercatorju. Že pri štirinajstih, petnajstih letih sem si jasno zastavila svojo prihodnjo pot in načrt, kako bom svoje cilje tudi dosegla. Od nekdaj sem si želela postati poslovna ženska, k čemur je zagotovo prispevalo okolje, v katerem sem odraščala, saj so tudi nekateri člani moje družine delovali v poslovnem svetu, zato sem ga že takrat spoznavala od blizu. Spominjam se, da sem že v vrtcu, ko so me spraševali, kaj bi bila rada, ko bom velika, zatrdila, da bom poslovna ženska, kar sem večkrat upodobila tudi na risbicah. Ko sem se ob koncu gimnazije odločala za fakulteto, sem najprej imela namen študirati farmacijo, a sem se globoko v sebi že zavedala, da bi bila ta odločitev malce prisiljena in ne meni pisana na kožo. Želja, da bi postala poslovna ženska, pa je bila tako močna, da sem se nazadnje odločila za študij ekonomije. Vedno sem si tudi želela, da bi imelo moje delovanje določeno dodano vrednost in da bi pomagala skupnosti, podjetju ali posameznikom. Moj cilj nikoli ni bil pridobiti natanko določenega naziva, do katerega sicer prej ali slej pride z vse večjim sprejemanjem odgovornosti.

Med študijem ekonomije sem odšla na malce daljšo študentsko izmenjavo v Veliko Britanijo in se domov vrnila z veliko mero svežega znanja in zrelejšega razmišljanja. Takrat je bil med mladimi trend pridobiti pripravništvo v velikem podjetju. Vsi moji sošolci so stremeli k temu, da bi delali v največjih korporacijah v Londonu, sama pa sem to željo prenesla na slovenski trg.

Naredila sem tržno analizo, dobro premislila in se odločila za veliko slovensko podjetje Mercator,  kjer sem sprejela študentsko delo v tajništvu. V Mercator sem prišla z določenim predznanjem, kar za 19-letno dekle ni najbolj običajno. Veliko sem se naučila in srkala informacije z vseh strani. V nekem obdobju sem delala v več oddelkih hkrati in se skušala naučiti čim več o ključnih procesih v podjetju. Nič mi ni bilo pretežko in odveč.

Vodstvo je prepoznalo mojo predanost, željo po učenju in sodelovanju, strast, zvestobo in motiviranost. To so bili moji mentorji in izjemno sem jim hvaležna, da so me sprejeli odprtih rok, da so mi nesebično pomagali in me učili. Brez njihove podpore zagotovo ne bi bila tu, kjer sem danes.

Zagotovo je pohvalno, da se podjetja v čedalje večji meri zavedajo dodane vrednosti mlajše generacije, v katero sodite. Ste zaradi svoje mladosti – ne nazadnje ste ob prihodu v Mercator imeli le 19 let – kdaj naleteli na kakšno oviro na svoji poti, morda na nezaupanje s strani starejših kolegov? Ste imeli občutek, da bi se kdo utegnil počutiti ogroženo zaradi vaših ambicij?

Človek izžareva tisto, kar je njegov namen. Do vsega, kar sem dosegla, je prišlo povsem naravno. Na moji poti, ko sem postala najprej projektni vodja v nabavi, zatem asistentka predsednika uprave, nato pa prešla v marketing, nikogar nisem odrinjala. Čeprav mi je nelagodno govoriti o sebi, pa naj povem, da imam v sebi srčnost, naravno željo po znanju, premikanju, doseganju ciljev. Prepričana sem, da bi me ljudje, če bi bila tekmovalna in grebatorska, drugače sprejeli in bi se do mene drugače vedli.

Menim, da leta pravzaprav niso pomembna. Prevečkrat na vse gledamo skozi prizmo let – tako pri mlajših kot starejših – in potem si že na podlagi tega ustvarimo mnenje o človeku, kar se mi ne zdi niti najmanj pošteno. Seveda sem v svoji karieri naletela tudi na ovire, ki pa največkrat niso bile povezane z mnenjem ljudi, v večji meri so bile tehnične ali poslovne. Če pa sem morda kakšno reakcijo kolegov kdaj razumela kot postavljanje ovir ali nezaupanje, se je pozneje izkazalo, da s tem niso mislili nič slabega, ampak da so mi v tistem trenutku želeli pomagati. Z leti tako ali tako dobivaš vedno tršo kožo.

Poslovno življenje ni preprosto, zagotovo naletiš na takšne in drugačne ovire, pri tem pa je le od tebe odvisno, ali se boš boril ali pa predal. Vrstnikom in še mlajšim privoščim čim več različnih izkušenj, predvsem pa spoznanje, da ni mogoče uspeti ali obogateti kar čez noč. Če hočeš nekaj doseči, moraš za to garati.

Sodite v generacijo digitalnih domorodcev, ki ste se že praktično rodili z internetom in naprednimi digitalnimi napravami na dlani. Ali menite, da lahko zato lažje krmarite po digitalnem svetu, saj se vam vse zdi bolj naravno kot pa morda starejšim generacijam?

Seveda je to, da sem digitalna domorodka, kot pravite, velika prednost. Marsikaj se mi zdi naravno, zato morda kdaj koristneje ali hitreje uporabim prednosti, ki nam jih omogoča tehnologija. Ampak ne glede na to sem že po naravi takšna, da me zanimajo vedno nove stvari, ves čas iščem nove informacije, veselim se sprememb in si želim biti inovativna. Hkrati pa se znam iz digitalnega sveta tudi odklopiti in se posvetiti prioritetam, ki morda niso prav nič tipične za digitalne domorodce.

Svet družbenih omrežij in digitalnih medijev se nenehno spreminja, velike platforme stalno uvajajo spremembe. Kako ostajate na tekočem z vsem? Kje dobivate nova znanja in veščine?

Ključnega pomena je stik. Ne samo digitalni stik, ampak stik z množico ljudi, s katerimi si obdan. Pravzaprav govorim o odnosu. Sama sem izredno odprta oseba, rada spoznavam nove ljudi in ti ljudje so tisti, s katerimi si izmenjujemo znanja, know-how. Ne smemo biti osredotočeni le na en medij ali komunikacijski kanal, za širšo sliko moramo biti bolj odprti in iskati informacije preko različnih kanalov. Sama se največ naučim prav od drugih ljudi. Imam to možnost, za katero sem zelo hvaležna, da lahko sodelujem pri projektih v celotni regiji. Na ta način sem že precej dobro spoznala hrvaški in srbski trg, njihovo kulturo in ljudi. Poslovno namreč veliko potujem, skoraj vsak teden sem tudi na Hrvaškem ali v Srbiji.

Poleg tega se mi zdi zelo pomembno, da si nesebičen pri deljenju znanja. Če svoje znanje deliš z drugimi, boš tudi sam deležen njihovega. Preprosto – če daš, dobiš. Zelo pomembno je tudi, da s poslovnimi partnerji vzpostaviš odnos, partnerstvo in ne le golo sodelovanje. Vesela sem, da ima Mercator odlične poslovne partnerje, ki prav tako velik pomen pripisujejo izmenjavi znanja in izkušenj, kot so denimo Herman & partnerji, Alkemy in Studio Nexus, s katerimi smo v vsakodnevnem stiku. Z našim partnerstvom drug drugemu pomagamo rasti in se spodbujamo, si delimo nove informacije in trende.  

Pomembno se mi zdi tudi, da v ekipi spodbujamo rast in spremljamo trende tako v digitalnem svetu kot tudi v klasičnih medijih. Vedno je treba opazovati, kaj se dogaja tako pri nas kot po svetu. Seveda ne gre mimo klasičnih izobraževanj, udeležbe na konferencah, pa ne samo marketinških in digitalnih, ampak tudi poslovnih, kot je na primer McKinseyjeva. Pomembno je, da na konferencah spoznavaš ljudi, s čimer spet dobiš nove informacije, in pa seveda da poslušaš predavanja. Ne smem niti mimo dejstva, da se v tako velikem sistemu, kot je Mercator, lahko ogromno naučiš iz različnih analiz in raziskav.

Brez rednega spremljanja stroke, trendov, novosti in zanimivih projektov od začetka seveda ne gre, največ pa pridobim z delom pri konkretnih projektih – naših ali tistih najbolj izstopajočih.

kg2

Kako pomembno je sicer izobraževanje v okviru Mercatorja? Kako močno vodstvo spodbuja nenehno pridobivanje novih znanj?

Mercator od nekdaj veliko vlaga v izobraževanje zaposlenih, vodstvo izjemno podpira izobraževanje. Izobraževanje je pomembno v celotni skupini Fortenova.

Kar je pomembno, je, da se zaposleni ne izobražujejo samo v svojem segmentu, temveč imajo možnost spoznavanja širše slike, drugih segmentov. Poznavanje digitalnega okolja je samo eno področje, kar pa ne zadostuje. Velik sistem ti da možnost izobraževanja, od posameznika pa je odvisno, kako in v kolikšni meri to tudi izkoristi. Sama sem na primer sodelovala pri projektu s svetovalno družbo McKinsey in spoznala drugo plat posla, saj sem se naučila, kako postaviti jasno strategijo podjetja in kako se pripraviti na hitre spremembe.

Ko ste postali direktorica, ste se verjetno morali priučiti tudi menedžerskih znanj. Kako dobro se znajdete v vlogi vodje? Katere svoje prednosti, pa tudi pomanjkljivosti bi lahko navedli, ko gre za vodenje?

Že ves čas, odkar sem v Mercatorju, sem prevzemala različne vodstvene vloge. Ko sem bila asistentka predsednika uprave, sem hkrati vodila digitalni oddelek. Toda vodenja se ne moreš začeti učiti šele takrat, ko prevzameš določeno vodstveno funkcijo. To je nekaj, kar razvijaš skozi čas, že od mladih let. Meni sta veliko dala šport in glasba, s katerima sem se ukvarjala že od otroštva. Pri petih, šestih letih sem se začela ukvarjati s tenisom, v osnovni šoli sem se lotevala vseh možnih športov, od badmintona in namiznega tenisa do odbojke, pri desetih letih sem začela plesati street in hiphop, se nato vrnila k tenisu, v času bivanja v Angliji pa sem igrala košarko. Preizkušala sem se tako v ekipnih kot tudi individualnih športih in vsak od njih je v meni nekaj pustil. Pri individualnih športih potrebuješ moč in disciplino, moraš biti osredotočen in predan, kar prenašam tudi na posel. Pri ekipnih športih pa spoznaš, kako pomembno je usklajeno delovanje ekipe. Tako kot tudi v glasbi. Kar nekaj let sem igrala violončelo in bila tudi del orkestra. V orkestru ne moreš nečesa odigrati malo po svoje, ampak usklajeno z drugimi člani. Vse to, kar omenjam, me je v življenju pripeljalo tudi do veščin vodenja in zato pravim, da se jih ne da priučiti. Omenila sem že, da sem imela izjemne mentorje in seveda sem z opazovanjem njihovega sloga vodenja razvijala tudi svojega. Idealna je združitev tako menedžerskih kot vodstvenih lastnosti in veščin.

Kakšna vodja sem, bi sicer težko ocenila, to bolje ve moja ekipa. Želim pa biti pristna, to, kar sem. Znam postavljati prioritete, hkrati pa sem človeška in razumevajoča, saj se vedno poskušam postaviti v čevlje drugega in na situacijo pogledati z njihovega vidika. Ko je najtežje, poskušam najti tisto najbolj pozitivno, kar dvigne ekipo in z optimalnim načinom pripelje do prave rešitve.

Katere vrednote vas sicer vodijo pri vašem delu? Menite, da so podobne, kot jih imajo tudi drugi predstavniki vaše generacije?

Naj izpostavim predvsem inovativnost, odgovornost, sodelovanje, predanost, lojalnost in srčnost. Pravzaprav so moje vrednote podobne Mercatorjevim, kar je tudi razlog, da sem se lahko tako močno poistovetila s podjetjem.

Odgovorni ste za tri področja – digitalno komunikacijo, razvoj in spletno prodajo. Ali lahko podrobneje pojasnite, kakšne so vaše naloge pri vsakem od njih?

Če pojasnim na kratko, sem odgovorna za postavitev jasne digitalne strategije in njeno izvedbo. Pod moje okrilje, v sodelovanju tudi z drugimi sektorji, sodi vse od oblikovanja uporabniške izkušnje preko razvoja in dorazvoja digitalnih orodij, kanalov in aplikacij pa do digitalnega marketinga in ne nazadnje razvoja in izvedbe vsebin na M Soseski.

Velik del mojega dela obsega tudi vodenje spletne prodaje in vse do prepletanja spletne trgovine s fizično, saj je vse to naš večkanalni, omnichannel, pristop, katerega rezultat je čim boljša uporabniška izkušnja na vseh stičnih točkah. Poleg tega sodelujem tudi pri razvoju same poslovne strategije in opravljam še druge naloge, ki niti niso v opisu mojih nalog (smeh). Toda to so vse stvari, ki me gradijo, zato sem odprta do vsega. Zato zase tudi ne bi rekla, da sem »samo« digitalna strokovnjakinja, saj sem imela priložnost sodelovati na veliko različnih področjih znotraj Mercatorja, tudi s poslovne plati, ki me, kot sem že omenila, izjemno zanima.

Kako si predstavljate svoj nadaljnji karierni in osebni razvoj v Mercatorju? Kaj vse si še želite doseči v svoji trenutni vlogi?

Naj se nadaljuje tako pestra pot, kot je bila do zdaj.

Eden od večjih Mercatorjevih projektov v zadnjih letih je zagotovo M Soseska. Ste tudi njena vodja in odgovorna urednica. S kakšnim namenom ste projekt pred dobrima dvema letoma zasnovali in kakšno vizijo ste si zastavili?

Prvo obliko M Soseske smo predstavili marca 2020, potem pa smo jo februarja lani predstavili v obliki, kot jo poznate danes. M Soseska za Mercator pomeni ogromen preskok in je v podjetje in širšo ekipo, ki sodeluje pri njenem razvoju, prinesla povsem novo energijo. Vsekakor je šlo za drzno potezo, s katero smo dokazali, da je Mercator tisti, ki postavlja trende. Naj se pohvalim, da je šele nekaj mesecev za tem, ko smo lansirali M Sosesko, Walmart najavil svoje sodelovanje z Netflixom. Ko vidiš, da prehitiš tako ogromnega trgovca, ki ga stalno spremljaš in ti je v vzor, saj je on tisti, ki postavlja trende, začutiš nemalo ponosa (smeh).

M Soseske sama sicer ne bi opredelila projekt, temveč kot novodoben digitalni medijski ekosistem. Naj pojasnim. Ko nekaj razvijamo, pri tem vedno poslušamo kupca. Poglobljene analize so nam pokazale, kaj se dogaja na trgu, česa si želijo uporabniki in ne nazadnje, kam gre ta svet in kako bomo mi odgovorili na situacijo. Vsi vemo, da potrošnikova pozornost pada, da se je težko boriti zanjo in da je treba biti relevanten, hkrati pa poskrbeti za ustrezno predstavitev svojih edinstvenih prednosti. Uvideli smo, da smo v zlati dobi videa in da se ljudje zgolj na lepe fotografije ne odzivajo več. Vse to smo imeli v mislih, ko smo razvijali M Sosesko in oblikovali vsebine zanjo. Pri tem pa še zdaleč ne gre le za vsebine; gre za celoten ekosistem naših aktivnosti, v katerem so povezani naša spletna trgovina, lojalnostni program, aplikacija, fizična trgovina in družbena omrežja. Z M Sosesko tako dnevno naslavljamo več kot pol milijona kupcev naših trgovin, sledilcev naših družbenih omrežij in aktivnih uporabnikov naše aplikacije.

Naša vizija torej ni bila ustvariti le še ene spletne strani z videovsebinami, temveč postati relevanten, čez čas pa tudi največji regijski digitalno-komunikacijski sistem, ki uporabniku s personalizirano izkušnjo pomaga v vsaki situaciji. Izvirne vsebine, ki jih produciramo za M Sosesko, namreč pripravljamo zelo premišljeno na podlagi vseh analiz, trendov in želja kupcev. Podrobno analiziramo vsako ciljno skupino, ki jo želimo nagovoriti. Naj kot primer navedem oddajo Prvič na svoje, s katero smo začeli pred kakšnim mesecem in je dejansko resničnostni vlog, namenjen predvsem mladim, ki odgovarja na izzive, pred katere jih postavlja selitev od staršev. Gre za krajše vsebine humorističnega značaja, ki si jih lahko gledalci ogledajo tako na YouTubu kot tudi na msoseska.tv. V oddaji poleg koristnih nasvetov gledalci najdejo tudi relevantne izdelke, ki so jim na voljo v naši spletni trgovini. S takšnimi oddajami dokazujemo, da razumemo ciljno občinstvo in njegove potrebe, zato si prizadevamo, da gre v prvi vrsti predvsem za uporabne vsebine.

Kako je M Soseska zaživela v tem času? Ali se gledalci k njej že zatekajo neposredno ali pa obisk večinoma poteka preko družbenih omrežij? Ali jo povezujejo z Mercatorjem?

Glede na dejstvo, da je po Valiconovi analizi okoli 70 odstotkov Slovencev prepoznalo blagovno znamko M Soseska že po enem letu delovanja, bi lahko rekli, da je M Soseska kot »platforma«, s čemer ne mislim zgolj spletnega mesta, vsekakor zaživela. Ljudje jo poznajo, številke ogledov tudi govorijo zase.

Odgovor na vprašanje, ali se uporabniki zatekajo neposredno na spletno mesto ali pa si vsebine ogledujejo preko družbenih omrežij, je kompleksen. Ljudje bodo s tvojo blagovno znamko prišli v stik tam in jo uporabljali tako, kot jim to narekuješ in kot jih naučiš sam – skozi komunikacijo ali oglaševanje. Bistvo M Soseske kot ekosistema je ravno v tem, da se na vsakem koraku na kateri koli platformi dotakne uporabnika. Pomembno je, da jim omogočamo dostop do uporabnih, koristnih in relevantnih vsebin, ki jim bodo resnično v pomoč. Sicer pa lahko še dodam, da se odstotek vračajočih uporabnikov iz meseca v mesec povečuje in trenutno znaša dobrih 24 odstotkov.

kg3

Mercator je bil prvi trgovec, ki se je začel posluževati TikToka za nagovarjanje mlajšega občinstva. Ali se je tudi zaradi tega morda spremenila percepcija Mercatorja med mladimi in nanj zato gledajo kot na »kul« in modernega trgovca, ki jih razume?

Naj poudarim, da se vse, kar delamo v digitalnem okolju, naslanja na poslovno strategijo; marketinška strategija izhaja iz poslovne strategije, digitalna strategija pa iz marketinške. V naši poslovni strategiji je, da smo osredotočeni na mlade družine in mlade, kar pomeni, da je večji delež vsebin namenjen prav njim. Ko gre za tržni delež, sicer še vedno ohranjamo vodilno mesto v vseh starostnih skupinah. Zato razmišljamo o vseh ciljnih skupinah in generacijah, ko razvijamo vsebine. Posledično se to odraža tudi v digitalni strategiji. Ko smo vstopili na TikTok, je bila ta platforma na splošno najbolj priljubljena med mladimi; danes je sicer delež po generacijah že drugačen.

Pri vstopu na nove kanale, kot je bil za nas TikTok, je ključno, da mlade dobro razumete. To je ciljna skupina, ki jo je najtežje razumeti, saj je povsem samosvoja. Je občutljiva, ima ignorantski pristop do oglasov in je izjemna selektivna pri spremljanju in sprejemanju informacij. Zakaj smo torej šli na TikTok? Kot sem že omenila, iz dneva v dan dokazujemo, da se lahko tudi v tako velikem sistemu hitro obrnemo. Novih kanalov ne razvijamo samo zato, da bi v sporočilo za javnost lahko zapisali, da smo prvi na TikToku. Vedno podrobno preučimo, kaj bo imel Mercator od tega, predvsem pa, kaj bo od tega imela ciljna skupina, ki jo nagovarjamo. Tudi naš vstop na TikTok je bil zelo premišljen, resnično smo se potrudili, da bi mlade spoznali in jih razumeli ter na tej podlagi pripravili dolgoročno strategijo naše pojavnosti na tej platformi. Tako smo v sodelovanju z digitalno ekipo agencije Herman & partnerji razvili MTikTok Akademijo, kjer smo mlade pozvali k soustvarjanju vsebin. Prepričana sem, da tudi TikTok pozitivno vpliva na percepcijo Mercatorja med mladimi kot inovatorja, kar na primer dokazuje tudi dejstvo, da imamo iz dneva v dan vse več aktivnih mladih znotraj naše skupnosti MTikTok Akademija, trenutno jih je 100, ni pa to edina stvar, ki vpliva na njihovo mnenje. K temu prispevajo tudi M Soseska in še vsi drugi projekti in dejavniki, kot je denimo uporabniška izkušnja tako v spletni kot tudi v fizični trgovini.

Pri digitalni komunikaciji največ šteje avtentičnost, pristnost. Toda hkrati je to zelo težko doseči, saj vas ljudje lahko hitro označijo za »fake«, ponarejenega. Kako lahko trgovec poskrbi za avtentičnost svoje komunikacije? Na kakšen način si prizadevate za to?

Primer MTikTok Akademije, ki nagovarja ciljno občinstvo, ki je najbolj občutljivo na avtentičnost, dokazuje, da jih razumemo. Škarje in platno, kredo in žeblje dajemo v roke mladim na platformah, ki so jim blizu. Tako sami predstavljajo naše izdelke in naše edinstvene prodajne prednosti. Pri tem pa imajo tudi možnost zaslužka.

Zavedamo se, da nam bo uporabnik kmalu narekoval, kaj želi videti in gledati, zato načrtujemo odmik od ustvarjanja k soustvarjanju oziroma to že delamo tako na TikToku kot M Soseski.

Kateri so sicer še drugi veliki izzivi, s katerimi se soočate pri digitalni komunikaciji? Kako velike preglavice vam povzročajo stalni spreminjajoči se algoritmi družbenih omrežij?

Nenehno in nenadzorovano prilagajanje algoritmov je zagotovo velik izziv, prav tako tudi vsesplošno hitro spreminjanje trendov na družbenih omrežjih. Vedno prihaja do nekih novih trendov, ki te lahko zavedejo.

Med največjimi izzivi bi sicer izpostavila še vedno precejšnje nerazumevanje digitalnega okolja. V današnjem času lahko zasledimo ogromno digitalnih buzzwordov. Še vedno jih ima veliko v mislih tudi zgolj družbena omrežja, kot so Facebook, TikTok ali Snapchat. Toda družbena omrežja so le delček digitalnega okolja.

Podrobneje se posvetiva še spletni prodaji, ki prav tako sodi pod vaše okrilje. Kupovanje preko spleta se je med pandemijo še posebej razmahnilo, tudi v Mercatorju ste se morali hitro odzvati na izjemen porast povpraševanja, ki je vašo spletno trgovino za nekaj časa kar ohromil. Kaj ste se o spletni prodaji naučili iz tega obdobja?

Nihče od nas zagotovo ni pričakoval, da lahko čez noč pride do tako velikega šoka, kot ga je povzročila razglasitev pandemije. Ne bi rekla, da je prevelik obisk ohromil našo spletno trgovino, kvečjemu so kupci preizkušali svojo digitalno spretnost za zagotavljanje prostih terminov. Reševalo nas je to, da smo imeli zelo jasno postavljeno strategijo digitalne transformacije ter poslovno strategijo spletne trgovine. Ne nazadnje imamo spletno trgovino že več kot 23 let, kar pomeni, da imamo ogromno izkušenj. Zato smo bili dobro pripravljeni na kakršno koli preizkušnjo in smo se bili sposobni zelo hitro odzvati. Seveda pa je bila pri tem ključna predanost ekipe, ki je ves čas delala kot eno.

Kaos, v katerem se je znašla celotna država, je bil za nas še dodatna spodbuda, da se kupcem prilagodimo v še večji meri. Tako smo prilagodili nabor izdelkov v spletni trgovini in uvedli določene spremembe v logističnih procesih. Mercator je še vedno edini trgovec, ki spletna naročila dostavlja po vsej Sloveniji, zato je dobro vzpostavljen sistem ključnega pomena.

Pri spletni prodaji sta tudi sicer izjemnega pomena dovršenost in usklajenost internih in zalednih procesov, ki jih kupec ne vidi, da bi bila na koncu storitev in celotna uporabniška izkušnja popolna. Celotna veriga mora torej omogočati najboljšo uporabniško izkušnjo, od personaliziranega nakupovanja na platformi do popolne izdobave izdelkov in nasmejanega dostavljavca.

Nam morda lahko postrežete s konkretnimi podatki, kako uspešna je Mercatorjeva spletna trgovina, odkar ste vi prevzeli skrb za spletno prodajo?

Prodaja se je skoraj potrojila, kar je seveda še en dokaz, kako pomembna je strategija in predvsem povezana ekipa strokovnjakov, ki stremi k enakemu cilju. Ne moremo sicer zanikati, da je k temu pripomogla tudi ena od različic SARS-a, a je takšen dosežek v prvi vrsti posledica tega, da smo znali hitro izkoristiti priložnost.

Kakšno vedenje potrošnikov sicer opažate, ko gre za spletno prodajo? Kdo so najpogostejši kupci v Mercatorjevi spletni trgovini in kateri izdelki se najpogosteje znajdejo v njihovih spletnih košaricah? Ali so se za naročanje preko spleta zdaj opogumili tudi starejši ljudje, saj so spoznali priročnost takšnih nakupov?

V spletni trgovini kupujejo vse generacije in ne samo mlajši v nasprotju s splošnim prepričanjem. Za to si sicer prizadevamo tudi sami, saj smo veliko posvečali ozaveščenosti starejših.

Preko spleta v največji meri naročajo težje gabaritne izdelke in večja pakiranja, med posameznimi izdelčnimi kategorijami pa prevladujejo osnovna živila in pijače. Ponudbo sicer nenehno prilagajamo, določeni izdelki so tudi na voljo le v spletni trgovini, prav tako s sezonskimi izdelki omogočamo pestrost in novosti v našem asortimanu.

Kako boste spletno prodajo v prihodnosti še nadgrajevali? V katero smer sicer gredo trendi na področju spletne prodaje, ki se jih poslužujejo najnaprednejši trgovci po svetu, po katerih se zgledujete in bi želeli njihove dobre prakse prenesti tudi v slovensko okolje?

Zelo je pomembno, da je izkušnja na vseh točkah nakupovanja najboljša možna. Velik poudarek namenjamo nenehnim izboljšavam platforme kot tudi, kot sem že omenila, novostim v naši ponudbi, da bi kupcu nudili vse, kar potrebuje. Močno se posvečamo tudi procesom in načinom dostave. Zaradi kupčevih potreb, ki se ves čas spreminjajo, se morajo temu primerno spreminjati tudi naše storitve – več oblik, hitrejše, bolj prilagojene. Vsakemu ponudimo nekaj.

V teku imamo kar nekaj velikih projektov, ampak bi vam več povedala o njih, ko jih bomo tudi realizirali.

Omenili ste že priljubljene krilatice, ki jih je v digitalnem svetu ves čas polno. Ali mednje sodijo tudi splet 3.0, blockchain in metavesolje ali pa gre po vašem mnenju resnično za pojave, ki bodo krojili tudi prihodnost marketinga? V zadnjem letu je kar nekaj slovenskih podjetij že zajahalo val NFT-jev, nezamenljivih žetonov. Se morda tudi v Mercatorju spogledujete z njimi?

To, kar je bilo v trendu pred eno uro, je lahko v tem trenutku že staro. Danes se govori o tehnologijah, ki ste jih omenili, čez eno leto se bova že pogovarjali o novih.

Trende je potrebno smiselno izkoristiti in uporabiti. Tudi mi želimo biti del tega, kar je smiselno in kar je za našega kupca potrebno in pomembno. Tako razmišljamo tudi o integraciji omenjenih tehnoloških novosti v naš digitalni ekosistem. Seveda ob pravem času na pravem mestu in na način, ki bo našim uporabnikom pomenil dodano vrednost. Ničesar ne želimo delati brezglavo, kot zgolj promocijsko potezo, temveč želimo ravnati premišljeno, predvsem pa kupcu zagotoviti dejansko korist.

Mladim menda več pomeni, da lahko ustrezno uravnotežijo poklicno življenje z zasebnim. Kako to uspeva vam? Predstavljam si namreč, da v službi preživite več kot 8 ur ...

Razumem in podpiram uravnoteženo življenje, ki je nujno na dolgi rok. Hkrati pa je dejstvo, da se mora posameznik za uspeh marsičemu odreči in se osredotočiti na zastavljene cilje. Zelo težko verjamem, da bi lahko dosegla to, kar sem, če bi vsak dan delala le 8 ur. To je pač tista pot, ki sem jo izbrala. Ko gradiš kariero ali lasten posel, me bo nekdo težko prepričal, da je najprej treba poskrbeti za ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem. Če se nisi pripravljen odpovedati svojemu prostemu času, boš v poslovnem svetu težko uspel. Treba je garati. Seveda pa to ne pomeni, da imam žulje na rokah (smeh).

Pa zaključiva malce bolj osebno. Kaj vas v življenju najbolj navdušuje? Kako najraje preživljate svoj prosti čas? Kakšno glasbo poslušate in kakšne filme oz. serije najpogosteje spremljate?

Omenila sem že šport in glasbo, ki me spremljata že vse življenje. Dosledno bi si želela spremljati vse, kar se novega dogaja v glasbi po vsem svetu (smeh). Seveda tudi zelo rada potujem, zelo pa me zanima tudi produkcija, ki sem jo uspela dobro spoznati tudi preko M Soseske, torej produkcija serij, oddaj in filmov ter glasbenih projektov. Sicer pa gledam vse od komedij do resnih dokumentarcev, najbolj pa so mi ljubi filmi o glasbenih legendah.

kg4

Kristina Gregorc je direktorica digitalne komunikacije, razvoja in spletne prodaje v Mercatorju ter vodja in odgovorna urednica M Soseske. Mercatorju se je pridružila po zaključenem študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Zadnja skoraj tri leta je direktorica sektorja, kjer vodi pomembne projekte na področju digitalne preobrazbe podjetja, intenzivno pa se ukvarja predvsem z razvojem Mercatorjevih digitalnih produktov, kot so spletna trgovina in spletne vsebinske platforme M Soseska, hkrati pa sodeluje tudi pri poslovni strategiji Mercatorja.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, november 2022, #497. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

498

Naroči se na revijo MM in prihrani do 30%!

Intervju

LK
03. 12. 2022

Eden od osrednjih izzivov družbe Elan je učinkovit prehod v sistematično trajnostno…

»Lahko bi se selili po svetu, iskali ugodnejše obrate in okoljevarstveno manj zahtevna okolja, a mi ostajamo tukaj, ker verjamemo v svoj način…

nikolova
29. 11. 2022

Na avgustovski konferenci Conventa Crossover, kjer so letos še več poudarka namenili…

»Stalno komuniciranje, da ste naredili korake na poti k trajnosti, bo prispevalo k spreminjanju ustaljenih norm in ljudje bodo sprejeli, da je…

zapancic
28. 11. 2022

V petek so na 38. Slovenskem knjižnem sejmu razglasili knjgo leta. To je postala knjiga…

David Zupančič v knjigi ne skriva, da je zdravniški poklic naporen. Kljub temu pravi, da ne razmišlja o spremembi kariere. »Konec koncev potrebujem…

Naši avtorji