Janja Marolt Božič_Marketing magazine
Kolumne

Vsi smo zaščiteni na enak način, vsak pa je nezaščiten po svoje

Zaščita nima ravno neposredne zveze z Ano Karenino in Tolstojevo modrostjo, da so si vse srečne družine podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna na svoj način, je pa izvrstno izhodišče za mnogotera področja. O najbolj aktualnem in maskah ne bom!

Zaščita pred soncem je moj »top of mind« ali prvi priklic. V zgodnji puberteti me je marsikatero vprašanje najedalo, misli so mi uhajale na brezmejna področja, ovir sem videla več kot priložnosti, motilo me je, da ne naštevam kaj vse, najbolj pa so mi bile odveč pege na obrazu. Živalskih iztrebkov ravno nisem uporabljala, s kumarično in peteršiljevo vodo pa sem si dajala opravka.

Prva krema, ki me je potolažila in bolj v glavi kot na obrazu reševala moj največji, tako se mi je pač zdelo, problem, je bila Krkin zaščitni faktor Sun mix. V eni tubi, še zdaj mi ni jasno, kako je bilo to mogoče, si si lahko sam naravnal izbiro zaščitnega faktorja od dva pa do osem, če se ne motim. Bolj kot je bila iztisnjena krema temna, večji je bil zaščitni faktor in je name preverjeno odlično deloval od pomladi do jeseni, vključno z enkrat na leto na desetdnevnem oddihu na morju.

Potem ko je Krka ukinila prvotno embalažo in vsebino kreme, ki si si jo lahko samodejno reguliral, in začela ponujati naprednejša zaščitna sredstva z višjimi faktorji, so me bolj prepričale druge blagovne znamke svetovnega formata. Puberteta je bila že davno za mano, »eno najbolj odmevnih reklamnih sporočil, ki je prebilo vse meje slabega okusa« (je sporočil Urad za žensko politiko pri Vladi republike Slovenije julija 1994), »Vsaka ima svoj faktor«, s petimi porjavelimi zadnjicami, mene ni odvrnilo, sem pa zagotovo bolj verjela in zaupala močnejšim znamkam s prepričljivimi obljubami. Danes se resne zaščite pred soncem začnejo s faktorjem petdeset in navzgor. Ker jih potrebujemo ali ker temu preprosto verjamemo. V Sloveniji daleč največ uporabljajo Niveo, ki sega že do dvajsetih odstotkov uporabnikov (vir: Mediana TGI).

Večinoma se ljudje o resničnih potrebah ne sprašujejo, kupujejo zgodbe in obljube. Kupujejo rešitve za neznane in (ne)obstoječe probleme. No ja, razen v primerih, ko so problemi lahko očitni in evidentni.

Zaščita pred komarji, tihimi, malodane nevidnimi nadlogami, ki na razdalji nekaj metrov prebijejo zvok nadzvočnega letala, vsaj mene zmoti tako zelo, da je to že leta prvo zaščitno sredstvo, zaradi katerega se ustavim na poti ali zavijem do prvega prodajnega mesta, če ga slučajno pozabim v osnovni ročni prtljagi. Narava je hotela, da so komarke tiste, ki nam pijejo kri, ki jo potrebujejo za razvoj potomstva, in ne komarji. Niti Autan, ki ima za pet odstotnih točk manj uporabnikov kot vodilni Raid, skupaj pa ščitita že štiri od desetih uporabnikov (vir: Mediana TGI), ali pa katera druga znamka insekticidov nimajo seksističnih oglasov, v katerih bi naznanjali, da so samice tiste, za katere uporabljamo zaščitna sredstva, in ne samci.

Samo v Sloveniji je že trideset in več vrst komarjev, v svetu preko tri tisoč, nekatere so celo tako lokalizirane, da ima londonska podzemna železnica svojo vrsto. Proti malariji, doslej najbolj znani smrtonosni bolezni, ki jo prenašajo posebne vrste komarji, že imamo na voljo dodatno zaščitno sredstvo, cepivo.

 

Zaščito pred neželeno nosečnostjo naj bi v večinskih podobnih deležih uporabljali v obliki hormonske kontracepcije in v obliki kondomov z močno vodilno znamko Durex. Edina stoodstotna zaščita, pravijo tudi strokovnjaki, pa je sploh ne imeti spolnih odnosov.

Zdi se, da v moderni dobi vedno več energije usmerjamo v razvoj zaščitnih sredstev za kožo, za lase, za oči, za prebavo, za spomin, za sklepe, za res vse, iz česar fizično in marsičesa mentalno sestojimo. Ali pa zaščitna sredstva za les, za avto, za čevlje, za obleko, za požar, za rastlinje, za malodane vse, kar nas obdaja. Pa še vedno bolj pomembna zaščitna sredstva pred vdori v računalniške sisteme in računalniškimi virusi, zaščita pred zlorabami podatkov, ki jih puščamo na spletu, čeprav vemo, da nobeno kosilo ni zastonj, pred sevanji elektronskih naprav, kaj bo šele z zaščitami pred 5G in le kdo ve kaj z zaščitami pred 6G. Ne morem in ne znam zaobjeti vsega, še zaščitnih ukrepov, aktov, predpisov, smernic, navodil in kar je še tega.

Zagotovo manjkajo še kakšne zaščite. Med pomembnejšimi in potrebnejšimi je zaščita pred neumnostjo ljudi. Znanje je moč najti na vsakem koraku. Le pobrati ga je treba znati. In uporabiti v prid sebi in družbi. Že za danes in predvsem za jutri.

Zaščite pred neumnostjo pa ni v obliki kreme, pršila, hormona ali aplikacije. Bi bilo pa tako lahko bolj učinkovito. Ker bi ga bilo bolj privlačno zapakirati v zgodbe in lažje komunicirati.

Kolumna je bila prvotno objavljena v 471. številki Marketing magazina

Intervju

ŽZZ
25. 03. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

mancakrnel
23. 03. 2024

Umetna vs. človeška inteligenca, to je zdaj (najbolj pereče) vprašanje. Tudi o tem smo se…

Umetna inteligenca ni tako zelo nov pojav. Generične vsebine, generični oglasi, generični ljudje, generično pisanje – to morda najtežje prenašam –,…

Rašula
23. 03. 2024

Z dr. Jeleno Rašula, strokovnjakinjo za digitalni marketing, ki je pred dobrim letom…

»Bati se umetne inteligence je zame tako, kot bi se pred leti bala digitalnega marketinga, ker transparentno pokaže rezultat vseh kampanj in oceni…

Naši avtorji