MM-ova mini anketa: Spletna samodiagnoza

Ko vas pri kateri od športnih aktivnosti v žaru borbe malce uščipne v hrbtu, si med preklinjanjem nad bolečinami ne morete kaj, da o morebitnih simptomih ne bi poizvedeli na spletu. Hitro se pojavi cela vrsta možnih diagnoz. Vse od preprostega natega mišice zaradi nepravilnega giba pa do ... raka?! Malce vam vendarle ni vseeno. Možnosti je sicer malo, ampak vedno se najde nek – ampak. Dobrodošli v svet »spletnega zdravstva«, ki ima na skrajnem koncu kiberhondrijo oziroma obsedenost ljudi, ki iz strahu pred boleznimi in smrtjo preverjajo vsak še tako majhen simptom na internetu. Pojav, ki ni nov, na eni strani para živce ljudem (saj veste, vsak simptom ima svoj »kaj pa če« in nadaljnje guglanje) in na drugi zdravnikom, saj jih pogosto obiščejo pacienti, prepričani v svojo pogostokrat zgrešeno diagnozo. Pandemija koronavirusa stanja seveda ni izboljšala.

Guglam, torej sem

Najprej* nas je seveda zanimalo, ali naši sledilci guglajo zdravstvene nasvete z možnostma odgovora da) in b) ne. 89 odstotkov jih je odgovorilo pritrdilno, negativno pa 11 odstotkov sledilcev. V nadaljevanju** smo poizvedovali, kdaj guglajo zdravstvene nasvete. Možnosti odgovora sta bili a) ko se slabo počutim in b) ves čas. 84 odstotkov jih zdravstvene nasvete išče ves čas, preostalih 16 odstotkov pa le, ko se slabo počutijo.

Večina najbolj zaupa zdravnikom

Glede na predpostavko o guglanju smo sledilcem zastavili vprašanje, ali so zanje zdravstveni nasveti s spleta vedno koristni. Pritrdilno jih je odgovorilo 12 odstotkov, 82 odstotkov pa pridobljenih informacij ne obravnava kot zanesljivih. Iz tega sledi naslednje vprašanje, in sicer, ali sodelujoči**** v anketi bolj zaupajo a) zdravnikom, b) informacijam na spletu in c) malo enim malo drugim. Večina oziroma 68 odstotkov jih najbolj zaupa zdravnikom, 29 odstotkov sodelujočih pa informacijam na spletu.

Ne postavljajte si samodiagnoze

Eden od razlogov, zakaj se po zdravstene nasvete tako pogosto zatečemo na splet, sta dostopnost in količina informacij. Dovolj, da marsikoga ponese v spiralo anksioznosti. Že leta 2012 so v raziskavi ugotavljali, da je splet na eni strani vir dobrih informacij, ki pa imajo po drugi strani potencial, da lahko ljudem brez medicinske izobrazbe zaradi samodiagnoze (na podlagi prebranega, seveda) povzroči tesnobo. Čeprav je ogromno informacij zanesljivih, jih prav tako ogromno ni. Poleg tega ena od raziskav ugotavlja tudi, da spletnim orodjem za postavljanje diagnoz v veliki meri ne gre zaupati. In predvsem ne morejo nadomestiti mnenja zdravnika oziroma strokovnjaka.

* pri tem vprašanju je sodelovalo 63. sledilcev

** odgovore je prispevalo 62 sledilcev

*** sodelovalo je 68 sledilcev

**** na to vprašanje je odgovorilo 75 sledilcev