Vodenje v času krize ali kako potovati brez zemljevida

Sama vodenje v tej krizi primerja z delovanjem na neznanem terenu, za katerega zemljevid ne obstaja. Dobri vodje so torej tisti, ki se bodo v danem položaju najboljše znašli.

Kriza, ki je nova tudi za najbolj izkušene

Večina držav minule tedne preživlja v tako imenovani karanteni, saj koronavirus ni prizanesel praktično nobenemu koščku našega planeta. Stanje je še posebej stresno za tiste, ki občutnejše krize doslej še niso izkusili. Zadnja večja gospodarska kriza sega (že) desetletje v preteklost. Kar se je v ZDA začelo kot sesutje trga nepremičnin, je delovalo kot paralizator za svetovne finančne trge. Presenečeni so bili vsi, vključno z bankirji.  Gledano z vidika digitalnega razvoja se je to zgodilo že pred zelo dolgo časa. Govorimo o letih, ko je bil iPhone še v začetnih različicah, Facebook pa je imel 100 milijonov uporabnikov (danes ima že skoraj poltretjo milijardo aktivnih uporabnikov). V vsakem podjetju so zaposleni, ki so izkusili prejšnjo krizo, a prav nihče od njih nima izkušenj s čim podobnim, kot je covid-19. S tega vidika Salzmanova poudarja predvsem zrelost in izkušnje (starejših) vodij.

Vodje v akciji, na plan!

Seveda to še ne pomeni, da ima vsak vodja, ki je preživel finančno krizo, pok internetnega balona konec 90-ih let prejšnjega stoletja in teroristični napad na njujorška dvojčka, natančno izdelan načrt za reševanje tokratne krize. »Takšni dogodki kažejo, da se globalne krize zdaj dogajajo prehitro in preveč nepredvidljivo, da bi imeli kar koli začrtanega,« je prepričana Salzmanova. Bo pa po njenih ugotovitvah izkušeni vodja na tem mestu imel veliko boljši občutek za delovanje brez načrta na neznanem terenu. »Vsi radi vidimo vodje v akciji in številni med nami moramo biti vodje v akciji,« sporoča Salzmanova. Spodbudno je opazovati, da veliko posameznikov in organizacij v teh časih deluje v najboljših različicah samih sebe. Ljudje si pomagajo, pa tudi če so popolni tujci. Podjetja marsikje premoščajo prepreke, ki so jih vlade spregledale. Moči so združili znanstveniki z vsega sveta, prednost dajejo zdravilu oziroma cepivu (torej skupnemu cilju) in ne osebnemu prispevku. Mesta in države si medsebojno pomagajo z medicinsko opremo in znanjem.

»Ironično je, da smo stopili skupaj šele z uveljavitvijo družbenega distanciranja. Pogovarjajmo se, eksperimentirajmo, učimo in delimo še naprej. Mogoče pa bomo iz uničenja izšli kot bolj civilizirana družba,« meni Salzmanova.

Tudi ona poudarja, da živimo v strašljivih časih. Še bolj strašljivo pa je, ko se vodje a) javno in predvsem vidno pribijajo na križ (v medijih in na spletu, ne fizično, seveda) in b) opazno nimajo pojma. V naslednjih nekaj točkah izpostavlja primere dobrih praks in smernic, s katerimi kot vodja težko zgrešite.

Ko boli, boli vse

Letalski promet se je v zelo kratkem času popolnoma ustavil, letalske družbe pa se soočajo z ogromnimi izgubami. Kot eden od prvih funkcionarjev iz letalske panoge se je odzval Alan Joyce, direktor avstralske letalske družbe Qantas, ki se je odpovedal plači do konca leta 2020. Salzmanova navaja omenjeno potezo kot zgled vodje in podjetja, ki se bo moralo soočiti z odpuščanji, prestrukturiranjem in seveda odpovedmi letov. Vsako podjetje mora v teh razmerah zarezati dovolj globoko, da ostane solventno, hkrati pa obdržati dovolj kapacitet, da se bo po krizi čim hitreje pobralo.

Ne »pametujte«

Medije so preplavile novice o koronavirusu, med katerimi ne manjka niti mnenj in odzivov slavnih osebnosti. Salzmanova v tem pogledu za vzor postavlja trenerja angleškega nogometnega prvoligaša Liverpool. Vedno iskreni Nemec Jürgen Klopp je poskrbel za viralno uspešnico, ko je novinarjem na vprašanje o prihajajoči nevarnosti koronavirusa odgovoril, da je on samo nogometni trener in da je zato njegovo mnenje o koronavirusu nepomembno. »Ni pomembno, kaj pravijo slavni. O njem morajo govoriti tisti z znanjem,« je med drugim odgovoril Klopp.

Izražajte namen, napovedi pa prepustite drugim

Nihče ne ve, kako se bo iztekla kriza. Tisti vodje, ki si želijo povečati avtoriteto z napovedovanjem, tvegajo izgubo zaupanja. Raje se osredotočite na namene in jih ponazorite s konkretnimi načrti in dejanji.

Kritično razmišljanje je pomembnejše kot kdaj koli

V času krize smo ljudje »na pozor«. Govorice, polresnice in panika se s pomočjo tehnologije širijo z neverjetno hitrostjo. Zaposleni občutijo več vrst strahu, na primer pred izgubo delovnega mesta, za lastno zdravje, zdravje družinskih članov in prijateljev, finance in seveda za življenje. »Napočil je čas, da vodje postanejo zgled pri iskanju in odzivu na informacije. Kakšen in kako zanesljiv je vaš vir; kako sovpada z drugimi viri? Kako ga boste postavili v kontekst in širšo sliko?« sprašuje Salzmanova.

Ostati povezan je lažje kot kdaj koli prej

Ironija pandemije je, da vpliva na vsakogar na tem planetu, pri čemer je družbeno distanciranje že nekaj časa najpomembnejši ukrep. Skratka, s problemom se soočamo skupaj, a moramo stopiti narazen. Gibanje na javnih prostorih je nezaželeno oziroma prepovedano, kar velja tudi za večino (skupnih) delovnih prostorov. Salzmanova pri tem kot ključno izpostavlja funkcijo vodenja, ki v središče postavlja »poudarjanje skupnosti v skupnem namenu«. »To je precej lažje početi v živo kot pa preko videokonferenc. Vodje so v tokratni krizi na veliki preizkušnji, saj morajo iskati nove načine za povezovanje z zaposlenimi in jim pri tem pomagati,« v svojem poročilu zapiše Salzmanova.

Poudarja, da se bo kriza tako ali drugače končala; še vsaka se je. Ob tem opozarja še, da bo imel na podjetje večji vpliv kot virus odziv vodij nanj.