100 let, polnih vsega dobrega

»Gorenjka je dobra čokolada, narejena iz kakovostnih, skrbno izbranih sestavin in na osnovi dolgoletnih izkušenj v razvoju in tehnologiji čokoladnih izdelkov. S svojo široko ponudbo zadovolji še tako zahtevnega sladokusca, saj poleg mlečnih čokolad z različnimi dodatki ponuja še temne čokolade, mini rolade in rezine, riževe čokolade in izdelke za kuhanje. Njen sinonim pa že sto let ostaja mlečna čokolada s hrustljavimi celimi lešniki,« pravijo v Gorenjki.

Zgodba o Gorenjki se je začela leta 1922, ko se je v Dobrilovi hiši v Lescah odprla prva proizvodnja čokolade pri nas. Z njo je začel Adolf Zavrtanik, ki je iz topovskih granat izdelal valjčni stroj, s katerim so drobili kakavovo maso in jo mehčali z lesenim tolkalom. Družinsko podjetje je skupaj z družinskimi člani zaposlovalo do sedem delavcev, prve čokolade pa so bile majhne in različnih oblik, kot so ribice in srčki. Z njimi so se v tridesetih letih prejšnjega stoletja med svojim počitnikovanjem na Bledu sladkali tudi člani kraljeve družine Karađorđević.

Sprva so čokolado izdelovali kar v delavnici v nekdanjem hlevu, leta 1928 pa so Zavrtaniki s prihodki in prodajo premoženja v Trstu zgradili novo tovarno v Lescah s prvimi sodobnimi stroji. Preden so izdelovanje čokolade prevzeli natančni stroji, so Gorenjkine čokolade izdelovali ročno. In da bi imele vse 300-gramske čokolade resnično enako količino lešnikov, so si v Gorenjki iznajdljivo izmislili zanesljiv način odmerjanja. Med delavkami so našli takšne s primerno velikimi rokami, da so sprejele ravno pravo količino lešnikov, nato pa so z lešniki skrbno potresale slavno lešnikovo Gorenjko.

Hladilnica Gorenjke leta 1979.

Ročno zavijanje čokolade leta 1975.

Že v tistih časih so uporabljali najkakovostnejše surovine z vsega sveta, izdelke (predvsem mlečno čokolado in ročno izdelane izdelke) pa so kupcem predstavljali na sejmih in preko veletrgovcev. Letna proizvodnja je dosegala 52 ton čokoladnih izdelkov, kar je bilo za tiste čase izjemno veliko, danes pa jih toliko proizvedejo v desetih dneh.

Med drugo svetovno vojno je tovarna delala okrnjeno, po njej pa je bila nacionalizirana brez odškodnine. Adolf Zavrtanik je tudi po nacionalizaciji ostal v tovarni kot tehnični vodja, pozneje pa je tehnično vodstvo prevzela njegova hči Milena Potrata, ki je bila med letoma 1947 in 1952 tudi direktorica podjetja.

Leta 1948 je bilo ustanovljeno podjetje Gorenjska tovarna čokolade, pet let pozneje pa so prvič v svoji povojni zgodovini začeli izvažati čokolado (v London so takrat izvozili 2000 kilogramov mlečne čokolade). Leta 1958 je Gorenjka dobila svoje ime, ki je nastalo s spontano združitvijo besed Gorenjska tovarna čokolade v Gorenjka. Leta 1964 se je Gorenjka priključila tovarni Šumi v Ljubljani, čez pet let pa sta skupaj prešla v sistem Trgovskega in predelovalnega podjetja Žito Ljubljana.

Stavba Gorenjke leta 1969.

Čokolada Gorenjka, kakršne se spominjajo starejše generacije.

Želje potrošnika so Gorenjkino vodilo

Vse čokolade Gorenjka so narejene po izvirnih recepturah, ki so se skozi obdobja prilagajale različnim okusom potrošnika. Pravijo namreč, da je zanje zvestoba potrošnikov ključna, zato je pomembno, da je vseskozi dobro negovana. »Mnogi potrošniki Gorenjke so bili v Gorenjki nekoč tudi zaposleni ali pa so v »čokoladi«, kot radi rečejo v Lescah, delali njihovi očetje, mame, babice, dedki. Dosledno izpolnjevanje obljub kupcem, ki temelji na kakovosti, je vodilo že od njenega nastanka. Nenehne izboljšave in novosti, ki sledijo željam Gorenjkinih potrošnikov, in trženjsko prilagajanje potrošnikovim željam in razmeram na trgu, ki so se od začetka do danes korenito spremenile, so vodilo za uspeh blagovne znamke. Sklepanje odnosov s potrošniki, zaupanje in iskrenost tkejo med Gorenjko in njenimi potrošniki tesne vezi,« pravijo. Z rednimi komunikacijskimi dejavnostmi se Gorenjka od leta 2008 uspešno pojavlja tudi na družbenih omrežjih.

Danes ponujajo več kot sto čokoladnih izdelkov

Na trgu Gorenjka danes ponuja več kot 100 čokoladnih izdelkov, med katerimi je približno 80 čokolad raznolikih okusov in velikosti ter približno 20 izdelkov biskvitnega peciva. Pravijo, da nenehno opazujejo trende v prehrambni industriji, razvoj izdelka pa lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let.

Lastno recepturo za čokolado negujejo že od leta 1922, pri čemer jo stalno nadgrajujejo in plemenitijo. »Ves čas pa Gorenjka ostaja zavezana kriterijem visoke kakovosti izdelkov. Pazljivo izbiramo najboljše surovine – najžlahtnejši kakav, najkakovostnejše in primerno pražene lešnike – ter iz njih izdelujemo edino slovensko čokolado. Da kakovost znajo ceniti tudi naši zvesti porabniki, dokazujeta tudi prejeta naziva Superbrand in Trusted brand, ki ga je Gorenjka prejela že dvakrat,« pravijo.

Gorenjka danes ponuja več kot 100 čokoladnih izdelkov, med katerimi je približno 80 čokolad raznolikih okusov.

Njena stalnica je rdeča barva

V Gorenjki se že dolgo zavedajo, da je embalaža veliko več kot le zaščita izdelka. Pri oblikovanju sledijo rdeči niti znamke – njeni barvni kodi (rdeči barvi) in elementom, ki so že stoletje nosilci blagovne znamke. Skozi zgodovino je Gorenjka že večkrat zamenjala svojo preobleko, letos pa so pripravili posebno izdajo embalaže z retro pridihom, na kateri je narisana dobro znana punčka v gorenjski narodni noši. Ta je embalažo začela krasiti v obdobju okoli leta 1985, ko je ilustrator Miki Muster na osnovi predhodne ilustracije posodobil Gorenjkino punčko z avbo in jo vzpostavil kot osrednji komunikacijski element blagovne znamke Gorenjka, v animiranih oglasih pa je deklica tudi »oživela«.

Nenehen razvoj izdelkov in hkrati ohranjanje tradicije

Skozi svojo bogato zgodovino se je Gorenjkini družini pridružilo že mnogo novih in prenovljenih izdelkov. V zadnjih letih je bila prenovljena podoba Gorenjke Chef, prenovljena pa je bila tudi temna čokolada Gorenjka Mistica. Ta ni dobila le nove podobe, temveč tudi nove okuse. V decembrskem času vsako leto Gorenjkine najboljše okuse oblečejo v posebno, omejeno izdajo novoletnih čokoladnih izdelkov.

»Največji izziv Gorenjke je z nenehnim razvojem svojih izdelkov in ohranjanjem tradicije slovenske čokolade na domačih tleh tudi v prihodnje ostati med najbolj priljubljenimi znamkami čokoladne razvade v Sloveniji,« v Gorenjki opišejo svoje cilje za prihodnost.

Gorenjka je pri svojih zvestih porabnikih znana predvsem po svojih čokoladah s celimi lešniki.

7-kilogramska Gorenjka velikanka vsako leto ponosno razveseljuje tudi zmagovalce FIS Svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici.

Stokilogramska Gorenjka velikanka na Festivalu čokolade.

Vrhunec praznovanja stoletnice je potekal v Muzeju radovljiške občine s svečanim odprtjem razstave, posvečene razvoju Gorenjkine tovarne in njeni zgodovini. Na sliki (z leve): Alenka Košir, direktorica Gorenjke, Petra Bole, direktorica Muzeja radovljiške občine, in Jerneja Strmšek Turk, vodja kategorije in blagovne znamke Gorenjka. (Foto: Tit Košir, arhiv Žito/Podravka)

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, julij-avgust 2022, #493-494. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.