125 let uresničevanja avtomobilskih sanj

Prvi Opel se je pripeljal iz tovarne v nemškem Rüsselsheimu, ki jo je Wilhelm Opel kupil od Friedricha Lutzmanna, ključavničarskega mojstra, ki je že od leta 1894 izdeloval avtomobile. Tako se je drugi najstarejši sin ustanovitelja podjetja Adama Opla, ki je bil pred tem uspešen proizvajalec šivalnih strojev in koles, podal na novo poslovno pot. Prve primerke vozila so poimenovali Opel Patentmotorwagen, v bistvu pa je šlo za nekakšne motorne kočije, ki so dosegle največjo hitrost približno 20 kilometrov na uro.

Spomenik Adama Opla v Rüsselsheimu.

Prvi Opel se je pripeljal iz tovarne v nemškem Rüsselsheimu spomladi 1899. To je bil Opel Patentmotorwagen, ki je bil nekakšna motorna kočija.

Minili sta le dve leti, ko se je čas konstrukcij na osnovi kočij z velikimi kolesi in motorjem pod sedežem končal, takrat pa se je od podjetja poslovil tudi Lutzmann. Brata Opel sta se začela spogledovati s tehnično naprednejšo Francijo in se povezala z avtomobilskim pionirjem Alexandrom Darracqom. Ta je v podjetje pripeljal svoje šasije in idejo lahkih in dostopnejših avtomobilov, Oplovi inženirji pa so se priučili umetnosti izdelave motorjev in avtomobilov. Leta 1902 so na avtomobilskem salonu v Hamburgu pokazali prvo lastno konstrukcijo, model l 10/12 PS, od tam pa je šlo le še navzgor.

Leta 1906 so izdelali že tisoče vozilo, tri leta pozneje predstavili legendarni 4/8 PS Doktorwagen (oz. zdravnikov avtomobil), ki je bil s ceno 3950 mark za polovico cenejši od luksuznih konkurenčnih modelov. Na ta način so lastni avtomobili postali ljudem bolj dostopni, k čemur je še dodatno prispevala uvedba modularnega sistema leta 1910.

Olympia, Kadett, Astra ...

Prvi avtomobil, ki je leta 1924 v Nemčiji zapeljal s tekočega traku, je bil 4/12 PS Laubfrosch, tako imenovana »zelena rega«, sledili pa so vedno novi modeli, ki so bili iz leta v leto dostopnejši in zmogljivejši. Med najbolj opaznimi velja omeniti model Olympia iz leta 1935, ki je postal prvo nemško serijsko vozilo s samonosilno jekleno karoserijo, in model Olympia Rekord Caravan. Pri njem je Opel kot prvi v avtomobilski industriji uporabil besedo »karavan« (ki izhaja iz angleškega izraza »car-like-a-van«, torej avtomobil kot kombi).

Model Olympia Rekord Caravan, pri katerem je Opel kot prvi v avtomobilski industriji uporabil besedo »karavan«.

S Kadettom iz leta 1936 je Opel kot prvi proizvajalec na trg poslal družini prijazen in cenovno dostopen kompaktni avto, šestindvajset let pozneje pa je Kadett A veljal za gonilno silo nemškega gospodarstva. Kadett A so predstavili na avtomobilskem salonu v Ženevi leta 1963, do leta 1965 pa so jih izdelali skoraj 650.000. Z velikim prtljažnikom, »živahnim« motorjem in nizkimi stroški vzdrževanja je povzročil pravo revolucijo v kompaktnem razredu, zanimiv pa je bil tudi zaradi dodatne opreme – otroške sedežne klopi, obrnjene nazaj, ki je omogočala sedenje do šestim osebam.

Z vodno hlajenim, spredaj nameščenim motorjem, je imel Kadett še eno veliko prednost pred svojim tekmecem v tistem času – hroščem. To so izkoristili tudi v oglasih. »Opel Kadett, na kratko: O. K.«, so zapisali in dodali: »Vaš prtljažnik ne bo smrdel po bencinu.«

Če preskočimo tri desetletja do dvanajste generacije Kadetta, pridemo do novega večjega mejnika v Oplovi zgodbi – Kadett je namreč postal Astra. Od leta 1991 do 1997 so izdelali približno 4,13 milijona Aster F, ki je tako postala najbolje prodajani Oplov model doslej.

Najnovejši model Astre je na slovenske ceste prvič zapeljal spomladi 2022, ko so v Oplu napovedali, da gre za avto, ki z drznim in čistim oblikovanjem ter inovativnimi vrhunskimi tehnologijami odpira novo dobo.

Varnost je na prvem mestu

Z Astro je Opel začel tudi »ofenzivo« na področju varnosti, ki jim je pomembna že od nekdaj. Oplovi inženirji so že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja preizkušali varnostne pasove in že leta 1968 je bilo mogoče avtomobile Opel Kadett, Admiral in Diplomat naročiti s prednjimi varnostnimi pasovi. Sledili so tudi nekateri drugi modeli, že leta 1973 pa so uvedli varnostne pasove kot serijsko opremo za vsa vozila (kar je bilo tri leta, preden so v Nemčiji postali obvezni).

Širša javnost je sprva zadržano sprejemala varnostni pas kot nepogrešljiv del varnosti v vozilu, saj se jim je zdel preveč okoren. Hkrati so strokovnjaki za varnost nenehno izboljševali sisteme. Leta 1986 je bil Opel Omega prvi avtomobil na svetu, ki je serijsko ponujal po višini nastavljive varnostne pasove na sprednjih in zadnjih sedežih. Leta 1991 pa je Opel predstavil zategovalnik varnostnih pasov v Astri F, nato pa še zračno blazino polne velikosti in druge aktivne varnostne sisteme, kot sta protiblokirni zavorni sistem in elektronski stabilizacijski program.

Pozneje so bile vse Astre na voljo z aktivnim sistemom varnostnih pasov, ki so bili za prednja sedeža opremljeni z zategovalniki in nastavljanjem višine zgornje točke vpetja, v sedeže je bila vgrajena zaščita pred zdrsom pod pasom v primeru trčenja, za zaščito pri bočnih trčenjih pa so bile v vsa vrata vgrajene zaščite z ojačitvami iz dvojnih jeklenih cevi.

60 let Oplovega oblikovalskega središča

Poleg same znamke letos praznuje tudi Oplovo oblikovalsko središče, ki je bilo ustanovljen leta 1964. V tistem času je bil to prvi tovrstni center za avtomobilsko oblikovanje v Evropi, vse od svojih začetkov pa je odgovoren za stalno razvijajočo se oblikovalsko filozofijo Oplovih proizvodnih modelov. Oplovi oblikovalci so med drugim ustvarili prelomna konceptna vozila, ki ponujajo vpogled v prihodnost znamke – od legendarnega Opel Experimental GT leta 1965 do najnovejše študije znamke Opel Experimental, ki so jo predstavili lani. Kot pravi Mark Adams, podpredsednik oblikovanja pri Opel/Vauxhall, so ponosni na to, da njihovi oblikovalci že šest desetletij oživljajo in uresničujejo avtomobilske sanje.

Ne le inovativna, tudi družbeno odgovorna avtomobilska znamka

Pri Oplu izražajo ponos nad dejstvom, da so že desetletja zavezani k zelenim inovacijam in da si prizadevajo zmanjšati vpliv avtomobilov na okolje ter spodbujati trajnostno mobilnost s čim manjšim ogljičnim odtisom. Poleg tega delujejo tudi družbeno odgovorno. V Sloveniji v sodelovanju z AMZS in drugimi partnerji ozaveščajo o varni vožnji, podpirajo ZOO Ljubljana in Zavetišče Ljubljana ter so prva avtomobilska znamka v Sloveniji, ki aktivno vključuje pse in druge živali v svoje projekte in avtomobilske salone, saj so vsi Oplovi saloni psom prijazni.

Vse od leta 2004 imajo zanje pomemben pomen tudi morski psi. Povezava med Oplom in temi živalmi naj bi segala v leto 2004, ko je oblikovalec Dietmar Finger doma pripravljal skico za novo Corso. Ko je njegov sin zagledal skico z režami, je predlagal, da nadaljuje in iz nastavljenih rež izpelje morskega psa. »Oblikovalec je v zanosu sinovega predloga uresničil idejo in začela se je zgodba o Oplovih morskih psih. Tedanji glavni oblikovalec Corse Niels Loeb je bil nad idejo navdušen in zato se morski psi zdaj pojavljajo v prav vseh naših osebnih avtomobilih,« pravijo pri Oplu. Corsi je sledila Zafira, pri kateri je Karim Giordimaina, ki je bil takrat odgovoren za oblikovanje notranjosti, v vozniškem delu kompaktnega kombija skril kar tri morske pse. Sledili so še drugi in morski psi so postali na nek način ikonični.

Kje vse se skrivajo simboli morskih psov, ostaja skrivnost, kar je ustvarilo pravi kult iskanja morskih psov tako zunaj kot tudi znotraj podjetja. Vsak glavni oblikovalec namreč na koncu razvojnega procesa v notranjost in/ali zunanjost umesti vsaj enega morskega psa. Mikrolokacija morskega psa ostane skrita do začetka uradne prodaje, kar pomeni zabavno iskanje za ljubitelje morskih psov in Opla ter odraža ljudskost in dostopnost blagovne znamke Opel.

Pravijo, da bo takšna ostala tudi v prihodnje, saj je njihov cilj vedno bil in ostaja omogočiti individualno mobilnost in v vseh segmentih Oplove modelne palete zagotoviti dostopne in cenovno ugodne inovacije za širok krog kupcev. »125 let po začetku proizvodnje avtomobilov v Rüsselsheimu se naše stranke vozijo v prihodnost z manj lokalnih emisij, z vozili, ki so zabavna za vožnjo in primerna za vsakodnevno uporabo. V prihodnje pa nas čaka nadaljnja pot k elektrifikaciji, ki jo bodo spremljali inovativni novi modeli,« sklenejo pri Oplu.

Že leta 1938 je Opel kot dodatno opremo za model Admiral prvič ponudil avtoradio.

V Marketing magazinu seveda ne moremo mimo odmevnih oglaševalskih kampanj, med katerimi velja omeniti vsaj eno – #YesOfCorsa, ki je bila v zadnjem času zelo opažena. Zasnovali so jo v sodelovanju z Oplovo kreativno agencijo Jung von Matt, pri čemer so želeli nasloviti mlajše ciljno občinstvo in poudariti, da je električna Corsa zabaven avto z velikim dosegom. Še zanimivost: enega od oglasov so posneli tudi pri nas, na Bledu.

Ste vedeli?

-  Skupaj z britansko sestrsko znamko Vauxhall je Opel prisoten v več kot 60-ih državah po vsem svetu.

-  Od leta 1899 je proizvodne obrate po vsej Evropi zapustilo več kot 75 milijonov Oplovih vozil.

-  Oplovi avtomobili so eni od najpogostejših na slovenskih cestah, čez 81.000 jih je.

-  Na cestah je največ Opel Aster, sledi model Opel Corsa, med SUV-ji pa je postala zelo priljubljena tudi Opel Mokka.

Članek je bil izvorno objavljen v Marketing magazinu oktober 2024, #520. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.