20 let podajanja pravih informacij ob pravem času

Najbolj pa so zadovoljni, da v podjetju vlada odlična klima in da na prvo mesto postavljajo odgovornost. Do sebe, sodelavcev in sodelavk, naročnikov in do dela, za katerega so prepričani, da ga opravljajo najboljše na svetu.

Začetki klipinga v Sloveniji (in same družbe Kliping) izvirajo iz takrat avantgardnega komunikacijskega podjetja Pristop, kjer je bil Kliping le eden od oddelkov. Med brskanjem po arhivu družbe so v ekipi zasledili, da njihovi začetki segajo v avgust 1991, kot zanimivost pa povejo, da je v njihovih vrstah še vedno zaposlena sodelavka Jasna. »Uradno 'prva klipingašica' je v kletnih prostorih izrezovala časopisne članke, jih lepila na papir, jutranji kurir pa jih je raznesel naročnikom oziroma smo jih pošiljali po pošti, pozneje nekatere tudi s telefaksom. V naši kolektivni zavesti ostaja misel, da je bil naš prvi naročnik Elan, ki z nami ostaja vse do danes,« se spominja direktorica Divna Brkić Hendrickx.

Direktorica Divna Brkić Hendrickx in Martina Limoni z oddelka računovodstva.

Ko se je skupina Pristop širila po regiji, je tudi Kliping odpiral svoje pisarne v državah nekdanje Jugoslavije. Še danes so (sicer v nekoliko spremenjenih lastniških strukturah) prisotni v Skopju, Beogradu, Sarajevu in Zagrebu.

Med obujanjem spominov na pomembnejše dogodke oz. mejnike družbe omenijo leti 2002, ko so bili sprejeti v Mednarodno združenje agencij za spremljanje medijev (FIBEP), in 2003, ko so kot prvi v Sloveniji začeli s spremljanjem spletnih medijev.

Ena od večjih prelomnic je bil seveda tudi trenutek, ko je nastal Kliping d. o. o., kot ga poznamo danes, torej kot samostojna agencija za spremljanje in analizo medijev. To je bilo leta 2005, skoraj 10 let pozneje, leta 2014, pa so dobili novega (strateškega) lastnika in prešli pod okrilje češke skupine Newton Group iz Prage. Gre za veliko mednarodno agencijo, ki se ukvarja s spremljanjem in analizo medijev (ang. media intelligence), svoje agencije pa ima tudi na Češkem, Slovaškem in v Ukrajini.

Včasih 102 medija, danes več kot 2000

Kot se je v zadnjih dvajsetih letih spremenil svet, v katerem živimo, tako so se spreminjali tudi načini spremljanja vsebin. »Zaradi obilice različnih virov je tudi občinstvo danes veliko bolj razpršeno. V preteklosti je bilo spremljanje medijev večinoma omejeno na tradicionalne formate, kot so tisk, radio in televizija, pozneje tudi splet. Danes se javna mnenja oblikujejo že na družbenih omrežjih, pri vplivnežih, v različnih spletnih skupnostih, podkastih in se nato širijo v klasične medije. Seveda pa tudi klasične medijske vsebine pogosto zaidejo v nove medije. Vse to pomeni, da je naša naloga postala bistveno bolj zahtevna,« pravi Sebastjan Hribar, namestnik direktorice.

Sebastjan Hribar (razvoj in inovacije), Jure Habjanič (trženje in kadrovske zadeve) in Tjaša Mušič (Babl).

Razpršitev virov pomeni, da je potrebno komunicirati in posledično spremljati vsebine na bistveno več kanalih kot včasih. Pri tem je posebno vlogo dobila časovna komponenta, saj naročniki potrebujejo informacije »v živo«. Če so leta 1991 prve zbirke dostavljali fizično s pomočjo pošte enkrat na mesec, so nato hitro preklopili na tedensko in dnevno dostavo s pomočjo svojih kurirjev. »Leta 1996 smo tako spremljali 'že' 79 tiskanih medijev, 17 radijskih in 6 televizijskih postaj. Skupaj torej 102 medija. Samo za primerjavo: danes jih samo v Sloveniji spremljamo preko 2000! Od tega več kot 1300 spletnih strani, 430 tiskanih medijev, 48 radijskih in 39 televizijskih postaj ter 200 podkastov. Samo pri medijih je faktor rasti desetkraten,« pove Hribar.

Dodaja, da sem sodi še spremljanje družbenih medijev, kar pomeni, da v širši regiji, v kateri so prisotni, dnevno obdelajo nekaj milijonov objav in med njimi za naročnike zaznajo tisto eno objavo, o kateri želijo biti obveščeni.

»Kreativnost ni zelo zaželena«

Skozi leta je povečan obseg medijskih vsebin zahteval vedno nove pristope pri spremljanju in analizi vsebin. Samo z ročnimi procesi ne bi nikoli mogli zagotoviti zadovoljive hitrosti in natančnosti spremljanja medijev. Kliping je z leti postal tehnološko zelo zahteven proces, naložbe v tehnologijo pa se iz leta v leto povečujejo. Da bi lahko uspešno sledili rastočemu toku informacij, so se morali preleviti v tehnološko podjetje s človeško dušo.

Danes celoten proces klipinga teče na več kot stotih strežnikih, ki so razpredeni na različnih lokacijah, 24 ur na dan, 365 dni v letu. Zaradi hitrejše obdelave vsebin in težnje po zmanjševanju človeških napak že leta uporabljajo elemente klasičnega strojnega učenja, torej predhodnika današnjih velikih jezikovnih modelov. Ugotavljajo, da so v določenih procesih »stare« metode celo predvidljivejše od novejših procesov.

»Kreativnost v naših procesih velikokrat ni zelo zaželena. Čeprav si pri prepisih televizijskih in radijskih oddaj danes že pomagamo z umetno inteligenco, je rezultat daleč od tistega, kar pričakujejo naročniki. Med drugim delamo za zakonodajno vejo oblasti, kjer je lahko kliping eden od elementov demokratičnega procesa. Potekale so tudi že tožbe na sodiščih, v povezavi s kaznivimi dejanji zoper čast in dobro ime, kjer je bil kliping uporabljen kot dokazno gradivo. Halucinacij in različnih interpretacij si zato ne moremo dovoliti, zato je v vse procese še vedno vključen človek, ki vse nadzira in sproti popravlja nastale napake. Celo tako daleč smo prišli, da nekdo, ki zelo hitro tipka, porabi več časa, da popravlja napake, kot da bi sam napisal prepis. To je odvisno tudi od kakovosti avdioposnetka in uporabe narečij, najbolj 'zabavno' pa je, kadar v televizijskih oddajah 'tekmujejo', kdo bo glasnejši,« pripoveduje Hribar.

V tradicionalnih medijih Kliping, v svetu družbenih omrežij Babl

V svoje poslovanje uvajajo tudi nove, sodobne storitve. Ena od novejših je Babl, ki so ga predstavili marca 2023, gre pa za storitev spremljanja in analize dogajanja na družbenih omrežjih (ang. social listening). Predstavili so ga kot ločeno blagovno znamko, saj opažajo, da mnogi Kliping povezujejo s spremljanjem tradicionalnih medijev in ne toliko z družbenimi omrežji.

Kot pojasni Tjaša Mušič, vodja blagovne znamke Babl, gre pri tem za kombinacijo lastnih in globalnih orodij, ki naročnikom omogočajo vpogled v njihovo pojavnost na teh platformah. Kar Babl loči od drugih orodij za t. i. social listening, je osebni pristop. Vsak naročnik ima namreč na voljo osebnega skrbnika, ki ga vodi skozi celoten proces in mu nudi podporo v vseh situacijah, in medijskega analitika, ki dnevno spremlja zbrane objave, jih pregleda, filtrira in odstrani nepomembne informacije. Poleg tega pripravi kratek povzetek dogajanja, ki ga naročnik prejme v obliki dnevnega poročila. Namen tega poročila je, da naročnika v manj kot treh minutah seznani z bistvenimi informacijami o dogajanju na družbenih omrežjih.

Ko si na tekočem z dogajanjem, se lahko pravočasno odzoveš

»Spremljanje družbenih medijev je danes ključnega pomena. Veliko pomembnih debat, ki vplivajo na podjetja, se začne prav na družbenih omrežjih. Za razliko od klasičnih medijev, kjer je obseg informacij omejen s številom novinarjev in medijev, so na družbenih omrežji 'novinarji' lahko kar vsi uporabniki. Tam se  razširjajo lažne in prave novice, skrivnosti, teorije zarote – kar koli si uporabniki zamislijo. Zato je pomembno, da so podjetja na tekočem z dogajanjem in se lahko pravočasno odzovejo na kritične pogovore, umirijo situacije, izboljšujejo izdelke in storitve na podlagi javnega mnenja, gradijo skupnosti, prepoznajo nove ambasadorje znamke ali celo odkrijejo svoje 'sovražnike', ki jih nato lažje nadzorujejo,« pravi  Tjaša Mušič, ki doda, da je možnosti ogromno, na koncu pa je naročnik tisti, ki se odloči, kako bo uporabil pridobljene informacije. »Babl nudi naročnikom jasen pregled ključnih omemb in hiter vpogled v dogajanje tistega dne, hkrati pa je izjemno koristen na primer v kriznih situacijah. Na družbenih omrežjih se vse odvija bliskovito hitro in zgodi se, da se omembe podjetja kopičijo z neverjetno hitrostjo. V takšnih trenutkih je še toliko bolj ključno, da ima naročnik nekoga, ki mu pomaga upravljati orodja in mu zagotovi pregledno poročilo,« še pove.

Podpis sporazuma z ZAMP

Še ena prelomnica, na katero so v zadnjem času izjemno ponosni, je področje urejanja medijskih avtorskih pravic. Končno imamo namreč v Sloveniji kolektivno organizacijo (Združenje avtorjev Slovenije oz. ZAMP), ki bo urejala nadomestila za medijske pravice. »Zagotovo je to boljša rešitev za vse deležnike, saj z dosedanjo ureditvijo ni bil zadovoljen nihče. Postavljena so jasna pravila za vse kliping agencije kot tudi za končne naročnike oz. uporabnike medijskih vsebin. Vsem je verjetno jasno, da kliping industrija ne bo rešila medijev in novinarjev. Verjamem pa, da se bo spoštovanje teh pravic in pravil preneslo na veliko večje igralce in ne nazadnje tudi na posameznike, da se objav ne bo razpošiljajo na neznano veliko naslovov, in to brez vsakršnih nadomestil,« poudari Divna Brkić Hendrickx. Ta korak naprej jo veseli tudi zato, ker je prepričana, da bodo le tako mediji in novinarji lahko še dolgo ostali na prizorišču, ker so ključnega pomena za demokracijo, razgledanost, delovanje in razvoj družbe.

Ključ do uspeha: prilagajajanje, dopolnjevanje in sobivanje

Poleg vseh »dosežkov« pa v Klipingu izpostavijo še enega – svojo ekipo. Ponosni so namreč na to, da so vedno delovali kot velika družina. »Ta družina je v 'človeško naj­bolj intenzivnih časih' bila relativno velika, v zadnjih letih pa se je številko sodelavcev in sodelavk, predvsem zaradi digitalizacije in avtomatizacije, precej zmanjšalo!« pove direktor trženja in kadrovskih zadev Jure Habjanič.  

Hudomušno pravi, da imajo že vrsto let zelo mlad kolektiv, kar pa počasi ne bo več povsem držalo, čeprav ekipo skrbno pomlajujejo. »Poleg tega skrbimo za spolno uravnoteženost, ker verjamemo, da takšen kolektiv deluje bolje. Velika večina sodelavcev oz. sodelavk ostaja z nami dolgo časa, več kot 5, 10 ali celo 15 let, zanimiva pa je tudi naša izobrazbena struktura, ki je pravzaprav ni. V naših vrstah so se znašli in vztrajali tako doktorji znanosti kot tudi sodelavci s srednješolsko izobrazbo. Ljudje najrazličnejših profilov, družboslovci, naravoslovci, ekstro- in introverti, posamezniki z najrazličnejšimi življenjskimi slogi, cilji, željami in vrednotami. Ključ do uspeha je mešanica človeških sposobnosti in značajev, ki se lahko dovolj hitro in sposobno prilagaja spremembam, odlično dopolnjuje, hkrati pa še udobno in zadovoljno sobiva, ker skupaj preživimo resnično ogromno časa,« pravi Habjanič.

Ker so si po značaju zelo različni, prizna, da ni vedno vse idealno. Najbolj dragoceno pa se mu zdi, da znajo te razlike prepoznati in spoštovati, saj je njihova različnost hkrati tudi največja prednost, ki jih bogati in vsak dan dela še malo boljše.

Primož Špes, Danijela Knap in Jaka Corn skrbijo za podporo strankam.

»Legendarni« team buildingi

Pri tem, da se bolje spoznajo in v ekipi najdejo svoje mesto, jim pomaga vrsta izobraževanj, dogodkov, pogovorov in team buildingov. Zlasti slednji so pri njih precej nenavadni in »predrzni«. »Najbolj poseben je bil verjetno v samostanu Vipavski Križ, ko smo spali v meniških sobah, kar je bila zelo zanimiva izkušnja za marsikoga od nas. Zanimivo, finančni rezultati tistega leta so bili zelo dobri,« se nasmejijo in omenijo še en team building, tistega, ko so skupaj odpotovali na Ciper. No, ne vsi – ena od sodelavk je namreč zamenjala dan odhoda in je letalo (s tem pa tudi potovanje) zamudila.

Kot pravijo, so njihovi team buildingi legendarni.

Veliko smeha je v vseh teh letih povzročilo tudi spletno povpraševanje po klipingu na ključni besedi »električni orgazam«. Preden so razumeli, da gre za znano srbsko rock skupino, se jim je namreč povpraševanje zdelo precej nenavadno, celo nekoliko vulgarno.

Naloga in izziv za 2025: ponovno navezovanje osebnih stikov

Kaj pa jih čaka v jubilejnem, dvajsetem letu samostojnosti? »Poleg tega, da bomo v Bablu v spremljanje dodajali nove kanale, kot sta LinkedIn in TikTok, ter dejstva, da bomo razvijali nove storitve in produkte na področju analitike, si želimo predvsem kakšne dobre žurke (smeh). Poleg tega imamo pripravljene nove rešitve za naročnike, ki jim bodo olajšale delo. Naš načrt je, da vsakega naročnika tudi fizično obiščemo in mu novosti osebno predstavimo. Pandemija je naredila svoje, osebni stiki so se žal izgubili, in opažamo, da ni več prenosa mehkih veščin in 'tihega' znanja. Vse gre prehitro, ni časa za pojasnila, kaj šele za osvajanje novosti. Naloga in izziv za 2025 je torej 'osebni stik', kar bomo izvedli kot tekmovanje, komu bo uspelo največ obiskov in implementacij novosti,« pravi Divna Brkić Hendrickx.

Poleg tega si želi svoji »mladi ekipi pametnih ljudi« posvetiti še več mentorstva, saj je prepričana, da imajo v tem pogledu še veliko neizkoriščenega potenciala. »Želimo jim predati čim več znanja in izkušenj, da 'seniorje' počasi zamenjajo mlade sile. Pred dvajsetimi leti sem kot mlada menedžerka poslušala, da bo Kliping propadel, ker se bo vse preselilo na internet in  bo vse delala avtomatika. A mi smo še vedno tu!!! In res verjamem, da bomo še dolgo vztrajali, predvsem zaradi ogromne količine medijskih informacij, ki jih hranimo. Vodilo Klipinga pa ostaja vsa ta leta enako: naročniku ob pravem času nuditi pravo informacijo,« sklene.

Patricija Štemberger in Emsad Hodžić z oddelka analize.

Članek je bil izvorno objavljen v Marketing magazinu januar-februar 2025, #523-524. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.