Ali je strah dovolj dober motivator?
Kako lahko učinkovito sporočamo dejstva o podnebnih spremembah, da nas ne bodo le prestrašila, temveč spodbudila k ukrepanju? Eden od učinkovitih načinov ozaveščanja o okoljskih problematikah so razlagalni videi.
Tanja Sedej
Vsak dan bolj zaznavamo, kako pomembno je, da skrbimo za okolje. Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, resno vplivajo na »zdravje« našega planeta in s tem na kakovost življenja vseh nas.
Evropska agencija za okolje je v svojem letošnjem poročilu z nazivom Evropska ocena podnebnih tveganj (EUCRA – The European Climate Risk Assessment) navedla, da je več podnebnih tveganj v Evropi že doseglo kritično točko. V oceni je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj za Evropo v petih širših sklopih: ekosistemi, hrana, zdravje, infrastruktura ter gospodarstvo in finance. Več kot polovica podnebnih tveganj, opredeljenih v poročilu, zahteva takojšnje ukrepanje.
Evropa je namreč celina, ki se na našem planetu najhitreje segreva. Ekstremna vročina, ki je bila nekoč relativno redka, postaja vse pogostejša, medtem ko so nalivi in druge ekstremne količine padavin vse hujše.
Z ozaveščanjem pa se ne ukvarjajo le vladne in nevladne organizacije, ampak tudi podjetja, ki razvijajo rešitve za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Marjana Lavrič Šulman, vodja blagovne znamke v podjetju PlanetCare, je pojasnila: »Takšno komuniciranje predstavlja precejšen zalogaj. Iščemo rešitve na tisoč in en način, ključno pa je povezovanje z izbranimi neprofitnimi organizacijami. S tovrstnim povezovanjem smo že okrepili svoj glas in mu dodali pomembno kredibilnost. Pomembno je bilo spoznanje, da bitke ne bijemo sami, temveč s podobno mislečimi in predanimi posamezniki in organizacijami, ki jim ni vseeno.«
Komuniciranje negativnih informacij
Ključno vprašanje je, kako lahko učinkovito komuniciramo dejstva, da nas ne bodo le prestrašila, temveč nas bodo spodbudila k ukrepanju?
Velik del komuniciranja okoljskih izzivov je bil doslej in še vedno je usmerjen v poznavanje posledic naših dejanj z namenom spremembe vedenja potrošnikov. Med drugim je Evropska agencija za okolje ne dolgo nazaj izrazila pomembnost problematike tudi s podatkom, da je bilo globalno gledano leto 2023 najtoplejše leto doslej, povprečna globalna temperatura v 12-mesečnem obdobju med februarjem 2023 in januarjem 2024 pa je za 1,5 °C presegla predindustrijsko raven.
S tem se strinja tudi Marjana Lavrič Šulman, ki je pojasnila, da velik del komuniciranja prav tako še vedno namenjajo ozaveščanju o negativnem vplivu mikroplastike: »Mikroplastični delci so povsod. V oceanih, celo na dnu Marijanskega jarka, v jezerih, v pitni vodi. V oblakih, v toči, v zemlji. V snegu himalajskih vrhov. V zraku. Povsod. Ker so zoprno majhni, so posledično tudi v naših telesih. Odkrili so jih v krvi, v pljučih, srcu, semenski tekočini, placenti, materinem mleku. Mikrovlakna so zaradi svoje 'špagetkaste oblike' izredno mobilna in imajo sposobnost prodreti praktično kamor koli. So tudi čudovito transportno sredstvo za umazanijo, strupe, viruse in bakterije, ki jih poberejo na svoji poti. Vsakič, ko perete sintetične materiale, izpustite v okolje na milijone mikrovlaken. Preračunano v predstavljive enote je to toliko plastike, kot če bi v morje vsak teden zabrisali eno plastično vrečko. Raziskava je pokazala, da kar 35 odstotkov mikroplastičnega onesnaženja morij prihaja ravno iz naših pralnih strojev.«
Kljub naraščajočemu komuniciranju takšnih in podobnih informacij je zaznano, da je družbena pripravljenost za ukrepanje še vedno na precej nizki ravni.
V komunikaciji ključne enostavne rešitve
V komunikacijski stroki že dolgo velja, da strah ni najučinkovitejši motivator za spremembe vedenja. Namesto tega je pomembna usmeritev, da predstavimo možnosti za spremembe vedenja uporabnikov na privlačen način, s poudarkom na prednostih in enostavnih rešitvah, ki jih lahko brez večjih zapletov vpeljemo v naša življenja.
Marjana Lavrič Šulman je poudarila: »Ključno je, da je potrebno biti v svoji komunikaciji jasen in nazoren, zato da se bomo znali izogniti klasični pasti preveč kompleksnega pojasnjevanja, ki nima pozitivnega učinka in največkrat odvrne posameznike od ukrepanja.«
Učinkovitost razlagalnih videovsebin
Komunikacijske kampanje z videovsebinami so ena od najbolj priljubljenih in učinkovitih metod, ki jih organizacije uporabljajo za spodbujanje ozaveščanja ljudi o aktualnih problematikah. Danes je video postal nepogrešljivo orodje za ustvarjanje dolgoročnega vpliva na občinstvo, saj omogoča enostavno širjenje informacij in prepričljivo obravnavanje tudi kompleksnih okoljskih vprašanj. Znotraj tega konteksta so razlagalni videi še posebej privlačni, saj s svojimi vizualnimi in animiranimi elementi hitro pritegnejo pozornost gledalcev in jim na jasen način predstavijo kompleksna sporočila.
Zaradi svoje privlačnosti in učinkovitosti so razlagalni videi priljubljeno orodje tako v izobraževalne kot tudi marketinške namene.
Marjana Lavrič Šulman se strinja, a dodaja: »Da bi uporabnikom lažje razložili izdelek, zaradi katerega ne bodo lepši in mlajši, samo planet in mi z njim bomo bolj zdravi, smo se odločili za komunikacijsko kampanjo ozaveščanja o vplivu mikroplastike in enostavni rešitvi z razlagalnim videom. Razlagalni video je učinkovito orodje za pojasnjevanje kompleksnih tem, saj združuje premišljene in osredotočene vizualne elemente, atraktivno animacijo in glasovno/zvočno podlago. Uporaba razlagalnih videov za komuniciranje okoljskih izzivov omogoča jasno in vizualno privlačno predstavitev kompleksnih in večplasnih izzivov, kar spodbuja ozaveščanje in razumevanje širše javnosti.«
Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu #515. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.