Ali vaše sodelovanje z vplivneži spoštuje zakonske predpise tudi glede določenih izdelčnih skupin?

Kaj je res, kaj je le dobra promocija, in kaj je – vsaj v očeh zakona – preveč? Oglasi za kozmetiko, prehranske dodatke, avtomobile, finančne produkte in celo medicinske posege nam vsakič obljubljajo nekaj novega, revolucionarnega in seveda popolnoma varnega. Kakšna so pravna ozadja teh obljub, pa bomo predstavili v nadaljevanju.

Kozmetični izdelki

Oglaševanje kozmetike je v Evropski uniji strogo regulirano, saj je ključnega pomena za zaščito potrošnikov pred zavajajočimi obljubami in dvoumnimi oznakami, ki bi lahko ogrozile njihovo zdravje in varnost. Zanimivo je, da so pravila na področju oglaševanja kozmetičnih produktov med EU in ZDA precej usklajena. Ko je na primer kozmetični velikan L'Oréal leta 2014 v ZDA prejel kazen zaradi trditev o zmanjšanju gub in pomlajevanju kože brez ustreznih dokazov, je to spodbudilo še strožji nadzor tudi v EU, kjer so posledično zakonodajo podobno resno zavarovali pred takšnimi zavajajočimi trditvami.

Na ravni Evropske unije so postavljene jasne omejitve, kaj lahko kozmetična podjetja trdijo o svojih izdelkih. Sklep Evropske komisije navaja, da morajo biti vse trditve skladne s šestimi ključnimi merili: zakonitost, resničnost, dokazljivost, poštenost, poštena praksa in ozaveščenost potrošnikov.

Ko slišimo izraze, kot so »naravno«, »brez parabenov« ali »hipoalergeno«, pričakujemo, da to niso le prazne besede, ampak resnične lastnosti izdelka. Če je izdelek označen kot »naraven«, mora vsebovati znaten delež naravnih sestavin (to mora seveda potrjevati tudi sestava). Tudi vse kozmetične trditve morajo temeljiti na preverjenih znanstvenih testih – na primer, če oglas navaja, da je izdelek »dermatološko testiran«, mora biti ta test izveden po strogih standardih, ki dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost. Tovrstne trditve so torej še posebej pomembne za vplivneže, ki morajo v svojih objavah skrbno izbirati in uporabljati samo izraze, ki so podprti, navedeni in obrazloženi tudi na spletni strani oglaševanega izdelka.

Ena od ključnih omejitev EU za kozmetično oglaševanje je prepoved uporabe zdravstvenih trditev. Kozmetični izdelki lahko obljubljajo izboljšanje videza kože, ne smejo pa trditi, da zdravijo ali preprečujejo bolezni. Primeri trditev, kot so »pozdravi akne« ali »zdravi ekcem«, so prepovedani, saj so te vrste obljub rezervirane za medicinske izdelke. Zato morajo kozmetične blagovne znamke pri trženju uporabljati izraze, ki poudarjajo izboljšanje videza, kot je na primer »izboljša teksturo kože«, brez medicinskih konotacij.

Poleg samih oznak igra pomembno vlogo tudi poštenost vizualne predstavitve: fotografije ali videoposnetki, obdelani s filtri ali retuširani, da izdelek deluje bolj učinkovito, so lahko zavajajoči.

Evropska zakonodaja že zdaj prepoveduje uporabo pretiranih filtrov in manipuliranih fotografij, saj ti lahko vplivajo na percepcijo učinkov izdelka (enako vodilo je tudi pri ustvarjanju oglasov s pomočjo umetne inteligence za oblikovanje oglasov, kjer je ključno ohranjati transparentnost in resničnost prikazanega).

Estetski in medicinski posegi

Čeprav v Sloveniji (še) ni poudarka na »pravilnem/primernem« oglaševanju medicinskih in estetskih posegov na družbenih omrežjih (ki jih kot takšnih v preteklosti po televiziji sicer sploh ni bilo zaslediti), se bodo te smernice verjetno kmalu zaostrile tudi pri nas. Francija je namreč z nacionalnim zakonom vplivnežem lani izrecno prepovedala oglaševanje plastičnih operacij, kot so povečanje prsi, liposukcija, rinoplastika in drugi invazivni kirurški posegi. To vključuje tudi povečavo ustnic, če gre za invaziven poseg, kot je uporaba polnil (filerjev). Za nekatere manj invazivne postopke pa morajo vplivneži strogo upoštevati predpise in jasno navesti, da gre za medicinske posege, ki jih mora izvajati usposobljen strokovnjak.

Ali bo slovenska zakonodaja sledila tej poti? Verjetno, saj je takšen trend v Evropski uniji vse močnejši in si prizadeva za večjo varnost potrošnikov, predvsem mlajših, ki so veliko bolj izpostavljeni družbenim omrežjem in vseeno bolj dovzetni za takšne postopke.

Prehranska dopolnila

Oglaševanje prehranskih dopolnil prinaša številne izzive, saj zanje veljajo stroge zakonodajne omejitve, tako na evropski kot tudi na nacionalni ravni. Ta pravila zagotavljajo, da oglaševalci ne zavajajo potrošnikov in da so trditve o učinkovitosti izdelkov utemeljene. Ključni zakonodajni okvir določa evropska Uredba (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, ki velja v celotni EU, nadzor nad tem področjem v Sloveniji pa izvaja več nadzornih organov, med katere je razpršena regulacija področja oglaševanja prehranskih dopolnil.

Prehranska trditev pove, da izdelek vsebuje določeno hranilo (npr. »bogat z vitaminom C«), zdravstvena trditev pa navaja učinek te sestavine na zdravje (npr. »vitamin C podpira imunski sistem«). Dovoljene so izključno trditve, ki jih je odobrila Evropska agencija za varnost hrane (celoten seznam odobrenih trditev je na voljo na portalu EU Register on Nutrition and Health Claims).

Za oglaševanje prehranskih dopolnil je prepovedano navajati kakršne koli trditve o preprečevanju, zdravljenju ali ozdravitvi bolezni, saj so takšne trditve rezervirane za zdravila. Na primer, za izdelek, ki vsebuje vitamin D, ne smete trditi, da »preprečuje osteoporozo«. Namesto tega je dovoljeno navesti na primer »vitamin D prispeva k ohranjanju zdravih kosti«, če je bila ta trditev potrjena in odobrena.

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v sporočilu za javnost glede temeljitega nadzora, predvsem na televizijskih kanalih, 29. oktobra 2024 zapisala, da morajo »pravila glede splošnega informiranja potrošnikov in uporabe dovoljenih zdravstvenih in prehranskih trditev na živilih nosilci živilske dejavnosti upoštevati pri vseh kategorijah živil. Zavajajoče predstavljanje oziroma oglaševanje se namreč ne pojavlja samo pri prehranskih dopolnilih, temveč tudi pri drugih skupinah živil, kot so čaji in športna prehrana.«

Iz zapisanega lahko sklepamo, da se bo vzpostavil še večji nadzor nad oglaševanjem prehranskih dopolnil, čajev in športne prehrane tudi na družbenih omrežjih. Povod za to pa je nedvomno že prej medijsko izpostavljeno (in finančno sankcionirano) zavajajoče oglaševanje na določenih televizijskih programih.

Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu december 2024, #522. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.