BereMMo: Bizarnosti človeške vrste

Matt Haig: Človeška bitja

Hiša knjig, 2023

Matt Haig, angleški pisatelj in novinar, v svojem romanu Človeška bitja človeštvu nastavi odlično zrcalo, saj skozi oči izvenzemeljskega prišleka naslika vse bizarnosti in dvoumnosti, ki jih je človeška vrsta prepolna. Obiskovalec iz vesolja na Zemljo pride s posebnim poslanstvom – preprečiti človeštvu bistven napredek, ki bi ga iz zgolj srednje inteligentne vrste lahko izstrelil med najvišje razvita bitja v vesolju. Matematični genij Andrew Martin, profesor na Univerzi v Cambridgeu, se namreč dokoplje do rešitve kompleksne matematične zagonetke, ki bi lahko spremenila prav vse – kar pa naprednejšim bitjem nikakor ni v interesu. »Vesoljec« najprej ubije Martina ter prevzame njegovo telo in življenje. V prvem delu knjige, ko se navaja na življenje v svojem novem telesu in spoznava po svojem mnenju zelo primitivne in grde prebivalce, vas bo kar nekajkrat močno streslo od smeha, od njegovega prvega srečanja z Zemljo, ko se brez oblačil zateče na bencinsko črpalko in se o ljudeh najprej pouči iz revije Cosmopolitan, do soočenja z gnusnimi pijačami, kot sta kokakola in kava, in hrano (ne gre mu v glavo, kako lahko ljudje jemo druga živa bitja, saj je krava še vedno krava, pa čeprav ji – ko jo ubijemo – rečemo govedina), da o neravnovešenih hotenjih niti ne razpravlja; po eni strani si želimo mir, po drugi strani pa slavimo »junake«, ki ubijajo naše sovražnike. Tega sicer ne počne na obsojajoč ali kritičen način, pač zgolj opaža, kako so ljudje drugačni v primerjavi z njegovo, izjemno racionalno vrsto, ki ne pozna čustev in se ukvarja le z »napredkom v matematiki in z varnostjo v vesoljo«. Toda bolj ko tujec spoznava ljudi, še posebej »svojo« ženo in najstniškega sina, bolj se v njem prebuja naklonjenost do njih. Začne dvomiti v smiselnost svoje naloge, zaradi katere je bil poslan na Zemljo (mora namreč ubiti vse, ki bi jim Martin utegnil povedati o svojem matematičnem odkritju), dokler se ne odloči, da ostane s svojo človeško družino, pa čeprav se s tem odpove lastni nesmrtnosti in številnim »nadnaravnim« sposobnostim, ki jih ima kot pripadnik visoko inteligentne vrste. Začne se soočati tako z lastnimi prebujajočimi se čustvi kot čustvi njemu bližnjih ljudi, ki se na svoj način spopadajo s svojimi stiskami. Duhovita zgodba se tako preobrazi v ganljivo odkrivanje, kaj ljudi dela človeške in zakaj kljub očitnim nepopolnostim vedno iščemo bližino in ljubezen soljudi. Odličen roman, ki bo iz vas izvabil solze smeha – in žalosti.

Coco Mellors: Kleopatra in Frankenstein

Beletrina, 2024

Čeprav bi po naslovu romana lahko sklepali, da se dogaja v oddaljeni preteklosti, pa je dogajanje postavljeno v sedanjost, v New York, kjer se na silvestrski večer v dvigalu povsem po naključju srečata Cleo (alias Kleopatra) in Frank(enstein). Ona je 24-letna slikarka brez prebite pare, ki ji bo kmalu potekla študentska viza in se bo morala vrniti domov, v Anglijo. On je dvajset let starejši, kreativni direktor v dokaj uspešni oglaševalski agenciji, ki je pustil študij, da bi postal tekstopisec, saj je kmalu ugotovil, da mu še najbolj leži pripovedovanje zgodb. In tudi Cleo očara s svojo (navidezno) ležernostjo in šarmom, ona pa njega s svojo mladostno vihravostjo. Brezglavo se zapleteta v romantično razmerje in se po zgolj nekaj mesecih poznanstva tudi poročita –  s tem pa se njuna drama tudi začne. Na dan začnejo namreč prihajati njune travme, predvsem njene, saj jo je za vedno zaznamoval mamin samomor, in tudi sama je čustveno neuravnovešena, česar Frank prej niti ni imel priložnosti prepoznati. Avtorica Coco Mellors njuno zgodbo spretno prepleta z doživljanji njunih bližnjih – Quentina, homoseksualnega prijatelja Cleo, ki je nanjo nenavadno močno navezan, Frankove komaj 19-letne sestre Zoe, ki zaradi stalnega pomanjkanja denarja (starejši brat ji je namreč prirezal pipico, ki ji je stalno dovajala prepotrebna sredstva) razmišlja, da bi postala plačana spremljevalka, in Frankove sodelavke Eleanor, ki zanika svoja porajujoča se čustva do njega.

Kritiki in bralci so prvenec ameriške pisateljice Coco Mellors izjemno lepo sprejeli – nekateri jo primerjajo s Sally Rooney, ki se je prav tako zelo hitro povzpela med najbolj priljubljene pisateljice mlajše generacije, saj obema uspeva odlično nagovarjati »instagramersko« bralstvo. Tudi Coco Mellors je izvrstno ujela duh generacije in njenega iskanja lastne identitete, predvsem pa tistega, kar človeštvo išče že od nekdaj – razumevanje, pripadnost in ljubezen. Ne dvomimo, da bo tudi serija, ki naj bi jo posneli po romanu, prav tako zasvojljiva kot turbulentna ljubezenska zgodba Cleo in Franka.

Virginie Despentes: Vernon Subutex, druga knjiga

Cankarjeva založba, 2023

V prvi knjigi o Vernonu Subutexu, rokerju srednjih letih, ki je imel v Parizu priljubljeno prodajalno plošč, a sta jo povozila internet in digitalizacija glasbe, se je avtorica Virginie Despentes podala v drobovje francoske prestolnice in razkrivala zaplankanost tamkajšnjih prebivalcev, ki se imajo za liberalce, a s svojimi dejanji dokazujejo zgolj svojo umsko omejenost. Ko skrivnostni rokovski zvezdnik, ki je Subutexu plačeval najemnino za stanovanje, nenadoma umre zaradi predoziranja in za seboj pusti videokasete, ki so tudi zadnji posnetki pred njegovo smrtjo, marsikdo v tem vidi donosno poslovno priložnost. Zato se podajo v lov za Subutexom, ki naj bi imel videokasete. No, ko jih najdejo, so malce razočarani, saj preminuli zvezdnik za svoje nekdanje prijatelje ne najde ravno lepih besed, predvsem pa sproži nov val preizpraševanj o tem, kako dobro pravzaprav sploh poznamo ljudi, ki naj bi nam bili blizu.

Na začetku druge knjige je Vernon Subutex brezdomec, ki tava od klopce do klopce in spoznava klošarske sotrpine. Zdi se, da se je povsem vdal v usodo in da nima prav nobene želje, da bi poskušal zaživeti »normalno« življenje. Počasi ga začenjajo obiskovati njegovi nekdanji znanci, ki mu krajšajo čas – pa samim sebi tudi. Okoli njega se zgradi pravi kult, kult oboževalcev Vernona Subutexa, in za marsikaterega njegovega sledilca je druženje z njim vrhunec dneva, ko opravijo službene in družinske obveznosti. Subutexa obdaja avra skrivnostnega, odmaknjenega posebneža, ki neznansko privlači ljudi – še posebej ženske ga hočejo rešiti in mu ponujajo, da lahko stanuje pri njih, moški pa ga vabijo na zabave, kjer kot nekdanji didžej kot v transu vrti glasbo. A sam noče rešitve, v svoji vlogi klošarja se dobro počuti, saj mu omogoča, da se dvigne nad vse, tudi nad svoje (nesmiselno) bivanje.

Prevajalka Jedrt Maležič se je tudi tokrat spopadla s trdim prevajalskim orehom, saj je v romanu veliko francoskega slenga in ulične govorice. A je svojo nalogo tudi tokrat izvrstno opravila, zato že nestrpno pričakujemo še sklepni del trilogije o Vernonu Subutexu, ki bo pri Cankarjevi založbi izšel letos poleti.

Hanna Faber: Whitney Houston

Učila International, 2023

O Whitney Houston, »pevki, ki je z glasom očarala svet«, kot se glasi podnaslov romana, se zdi, da vemo že vse, saj so strani medijev dolga leta polnile novice o njeni zasvojenosti, predvsem pa o burnem razmerju z Bobbyjem Brownom, s katerim je imela tudi hčerko Bobbi Kristino. Prav zasvojenost z drogami naj bi jo tudi pahnila v prezgodnjo smrt; leta 2012 se je utopila v kadi v hotelu v Beverly Hillsu (žal je enako usodo le pol leta pozneje doživela tudi njena hčerka). Vse to je potisnilo v ozadje njeno skorajda nadčloveško nadarjenost za petje; razpon njenega glasu je bil resnično nekaj neverjetnega. In prav to je pisateljica Hanna Haber v romanu o nesrečni pevki hotela najbolj izpostaviti – kako se je, odkar se je prvič pridružila mami v cerkvenem zboru, vzpenjala njena glasbena pot. Mama, tudi sama odlična pevka, ki je pogosto spremljala druge slavne pevke, kot je bila Aretha Franklin, sprva ni bila naklonjena hčerkini želji, saj je vedela, koliko odrekanja zahteva glasbena kariera. A jo je Whitney prepričala, da je postala njena mentorica. Mama ji je sicer postavila pogoj, da ji bo stala ob strani le, če se bo odpovedala cigaretam, alkoholu in drogam, a je hčerka žal ni upoštevala. Ko sta s prijateljico Robyn prvič pokadili marihuano, se tej drogi ni odpovedala, še več, redno je začela uživati tudi kokain. Robyn je bila tudi sicer najbolj zvesta spremljevalka Whitney že od zgodnjih najstniških let. Čeprav sta bili sprva tudi ljubimki, pa sta pozneje, ko je Robyn postala njena neprecenljiva asistentka, romantični odnos prekinili in se osredotočili na poslovnega. Toda, kot pravi Hanna Faber, je sama prepričana, da brez Robyn »plašna deklica z ulice Dodd v New Jerseyju ne bi nikoli postala svetovna zvezda«. V romanu se tako najbolj osredotoča na njuno prijateljstvo, ki je kljubovalo številnim viharjem, in plodni karieri pevke, pri čemer njeno zgodbo konča na vrhuncu njene kariere – na nastopu na podelitvi grammyjev leta 1994, kjer zapoje I will always love you; svojo najuspešnejšo in najbolj znano pesem.

Ganljiv roman, ki vam bo približal skromno zvezdnico, ki si nikoli ni želela drugega kot peti – ter biti ljubljena in razumljena.

Urška Klakočar Zupančič: Sibilina sodba

Založba Primus, 2023

Urška Klakočar Zupančič, nekdanja sodnica, ki je bila pred dvema letoma izvoljena za prvo predsednico Državnega zbora Republike Slovenije, je svoje zavidanja vredne pisateljske veščine prvič razkrila v romanu Gretin greh, ki se je že kmalu po izidu leta 2021 zavihtel na lestvice najbolj prodajanih slovenskih knjig. Roman je postavila v čas, ko katoliki v Evropi preganjajo protestante in sežigajo njihove knjige, žensk, ki izstopajo iz množice, bodisi zaradi svojih »nadnaravnih« sposobnosti ali zgolj lepote, pa ožigosajo za čarovnice in jih sežigajo na grmadah. To se zgodi tudi z Greto, ki se zaplete v ljubezensko razmerje s plemičem, a bridko spozna, da jo je prav ljubezen tudi pogubila. V svojem drugem romanu Sibilina sodba pa avtorica v središče postavi deklo Sibilo, ki je živela pri Gretini družini. Ker po Sibilini izdaji – ona je namreč tista, ki oblastem izda, kje »heretiki«, med katere sodita tudi Greta in njen oče, skrivajo prepovedane knjige – in Gretini smrti Sibila ostane brez strehe nad glavo, se s kobilo Riko poda v svet. A že takoj spozna, kako nevarno je potovati v tistih časih, če si ženska. V krčmi, v kateri namerava prespati, jo krčmar poskuša posiliti, a ji uspe izvleči nož in ga zabosti. V tistem trenutku ji na pomoč priskoči skrivnostni gost, ki dokonča nesrečnikovo življenje, truplo pa s skupnimi močmi odvlečeta do bližnje reke. S tem dejanjem sta po Sibilinem prepričanju neločljivo povezana za vse večne čase in na Borivoja, kot mu je ime, ne more pozabiti. Od takrat je na begu in se izogiba ljudem, dokler v gozdu ne naleti na starejšo žensko, ki jo je prav tako kruta usoda odgnala iz domačega kraja, preživlja pa se s plodovi, ki jih najde v gozdu. Sibila in Uršula spleteta nenavadno zavetništvo in celo prijateljstvo. V tem času se Sibila naveže tudi na ranjenega volka Peruna, ki ga njegovo krdelo izloči, zato se raje zadržuje v njeni družbi. Zaradi svojih ognjene rdečih las in zelenih oči ter prijateljstva z volkom jo okličejo za volčjo, divjo žensko, ki se upira ustaljenim normam. Za takšno jo ima tudi Borivoj, na katerega po naključju še nekajkrat naleti – in plod njunih srečanj je tudi sin, ki pozneje zapiše zgodbo svoje matere.

Avtorica vas bo tudi s Sibilino sodbo potegnila v zgodovinski vrtinec, ki ga zaznamujejo smrtonosna kuga in lov na čarovnice, predvsem pa v njem ponovno izpostavlja moč ženske, ki jo vodi želja po svobodi in ljubezni. Neustavljivo branje brez prediha.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, maj 2024, #515. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.