Digitalna odsotnost: Ali fakultete izkoriščajo potencial družbenih omrežij?

Ni alumni kluba, ni aktualnih objav o delu profesorjev in študentov, predvsem pa nobene debate o strokovnih vprašanjih, ki se pojavljajo v medijih in politiki. Profesorji so preprosto tiho. Ne mobilizirajo mnenj, ne opozarjajo na napake, pomanjkljivosti, napačne odločitve. Gre za strah ali apatijo?

Predstavljajte si, da lahko preko družbenih omrežij ustanove, kjer ste preživeli kar nekaj let, ostanete v stiku s sošolci, profesorji, potencialnimi delodajalci? Da lahko redno spremljate, kaj se dogaja na področju arhitekture, prava, ekonomije ... Kakor koli. Bili smo razočarani. Že zaradi promocije vpisa na šole bi morali nekaj narediti. 

Pregledali smo, kako in kaj nekatere višje šole in fakultete delajo na družbenih omrežjih (Instagram, Facebook in TikTok). Poleg tega pa smo se poglobili v interakcijo na družbenih omrežjih naključnih petih zasebnih šolskih zavodov in petih državnih fakultet. 

So zasebne šolski zavodi bolj aktivni na družbenih omrežjih?

Gea College, center višjih šol in fakulteta za podjetništvo, se lahko pohvali z izjemno pregledno spletno stranjo, kjer so informacije o študijskih programih, prijavnih rokih in možnostih vpisa jasno predstavljene. Poleg tega aktivno uporabljajo družbena omrežja, kot sta Instagram in Facebook, kjer redno delijo interaktivno vsebino o projektih, izobraževanjih in opomnike na vpisne roke. S tovrstnimi informacijami so prisotni tudi na TikToku. 

DOBA Fakulteta sledi podobnemu pristopu s pregledno spletno stranjo, a je njihova aktivnost na Instagramu veliko manjša, objave so grafične in se ravnajo po rdeči niti celostne grafične podobe, podobno komunicirajo na Facebooku, na TikToku še niso prisotni. 

IAM – Inštitut in akademija za multimedije ponuja obsežne informacije na svoji spletni strani, te so zlahka dostopne. Njihova prisotnost na Instagramu in Facebooku je pomanjkljiva. Ni veliko interaktivne vsebine za nove ali obstoječe študente. 

SFU – Sigmund Freud University – podružnica Ljubljana ima na spletni strani zlahka dostopne informacije; tudi če spletne strani še ne poznamo, se na njej zlahka znajdemo. Prav tako imajo dokaj aktivno prisotnost na Instagramu in Facebooku, s poudarkom na duševnem zdravju in informacijah o študiju ter dogodkih. TikToka še nimajo.

Tudi Abitura, višja strokovna šola v Celju, ne izkorišča družbenih omrežij za komunikacijo z mladimi potencialnimi študenti, profila na Instagramu in TikToku namreč nimajo. Njihova spletna stran je sicer pregledna in informacije so zlahka dostopne.

Zasebni šolski zavodi so se v teh naključnih primerih izkazali za dokaj neaktivne na družbenih omrežjih. V večini teh ne izkoriščajo dobro in na njih ne komunicirajo vseh informacij, ki bi zanimale potencialne študente. Ključno je, da začnejo uporabljati vse možne kanale komunikacije z mladimi, saj bodo tako lahko ti pridobili občutno več informacij o študiju in vpisnih postopkih.

Kaj pa državne fakultete?

Začnimo s FDV – Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki ima že na prvi pogled nepregledno in prenasičeno spletno stran. To otežuje iskanje ključnih informacij, saj tudi pomembne informacije niso dobro ločene od vseh drugih. Na družbenih omrežjih so sicer prisotni, vendar vsebina ni interaktivna za mlade potencialne študente. Na Instagramu imajo nekaj objav na mesec, so pa te nepribližane študentom in ne odražajo potenciala, ki ga fakulteta ponuja.

Podobno kot FDV je tudi s PF – Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani. Spletna stran je ponovno prenasičena, informacije so težko dostopne. Profil na Instagramu sicer imajo, je pa ta brez objav, profila na TikToku še nimajo. Na Facebooku imajo nekaj objav na mesec, v večini so to informacije o dogodkih.

Že če spletno stran primerjamo s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru, je ta veliko bolj pregledna, ko nanjo uporabnik stopi prvič. Tudi njihova prisotnost na družbenih omrežjih je večja. Instagram v večini uporabljajo za komuniciranje o dogodkih in informacije o študiju, prav tako Facebook, na katerem so precej bolj aktivni. Profila na TikToku še nimajo. Kljub večji aktivnosti na nekaterih platformah je ta na splošno dokaj majhna. 

PEF – Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani se lahko pohvali z izjemno pregledno spletno stranjo, vendar je njihova prisotnost na družbenih omrežjih minimalna in ne odraža želje po interaktivnosti s potencialnimi študenti. Na Instagramu so sicer prisotni, ampak je število objav majhno, profila na TikToku nimajo, na Facebooku pa delijo splošne informacije o študiju in dogodkih.

Največjo prisotnost na družbenih omrežjih med pregledanimi naključnimi državnimi fakultetami ima EPF – Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru. Njihova spletna stran je dobro pregledna in ob minimalnem brskanju omogoča vse potrebne informacije o študiju. Na Instagramu delijo interaktivno vsebino študentov, prav tako tudi koristne informacije o študiju in dogodkih. Izstopa njihov profil na TikToku, saj ga, kot je videti, vodijo študenti. Kot mladi, ki se zavedajo potenciala družbenih omrežij za deljenje koristnih informacij, ustvarjajo interaktivne vsebine za potencialne in trenutne študente fakultete. Druga zgodba je Facebook, saj so tukaj minimalno aktivni. 

Problem je že spletna stran

V veliki večini imajo državne fakultete težavo že pri deljenju informacij na spletni strani. Spletne strani naključno izbranih zasebnih šolskih zavodov so bolj pregledne in dostopne. Že pri zasebnih fakultetah smo naleteli na očitne izzive prisotnosti na družbenih omrežjih, ti pa so se v primeru državnih fakultet še poglobili. Pri obeh skupinah izstopata fakulteti, ki sta (po videnem) prisotnost na družbenih omrežjih dali v roke študentom, saj se ti najbolj poistovetijo z mladimi, ki se za študij trenutno odločajo. 

Kaj pa LinkedIn?

Ker prisotnost mladih narašča tudi na platformi LinkedIn, smo prisotnost fakultet preverili tudi tam. Tri od desetih fakultet platforme sploh ne uporabljajo. Ker je LinkedIn poslovno osredotočena platforma, je za fakultete in šolske zavode dobra priložnost, da tako ustvarijo svoj alumni. Tudi tega potenciala ne izkoriščajo v popolnosti.

V času raziskovanja smo bili pozorni tudi na oglaševanje fakultet in srednjih šol, saj je marec čas, ko se mladi vpisujejo na izbrane študijske programe. Z oglaševanjem na družbenih medijih lahko dosežemo veliko občinstvo, poskrbeti moramo le, da je vsebina interaktivna in zanimiva. Prav tako pa nam omogoča, da si občinstvo, ki se mu bodo prikazovali oglasi, prilagodimo. Kljub temu, da smo na družbenih omrežjih aktivno iskali informacije o fakultetah, kar algoritmu omogoča, da nam oglase s tovrstnimi informacijami prikazuje bolj, jih nismo zasledili. Zanimivo pa je, da je na primer Srednja šola za trženje in design poziv za vpis oglaševala na radiu. Mediju, ki ga morda poslušajo v avtu tudi starši otrok v osnovnih in srednjih šolah. 

Vselej obstaja možnost za izboljšanje

Splošna prisotnost fakultet na družbenih omrežjih je premajhna, potenciala, ki jim ga omenjene platforme ponujajo, ne izkoriščajo. Vsekakor pa vselej obstaja možnost za izboljšanje komunikacije na družbenih omrežjih. Prav zato želimo ob nenehnih izzivih, s katerimi se pri tovrstnem komuniciranju soočamo vsak dan, povabiti na Akademijo UDO, intenzivni tečaj upravljanja družbenih omrežij. Naš cilj je, da se fakultete približajo potencialnim študentom in srednje šole potencialnim dijakom. Izobraževalni programi akademije vas približajo ključnemu znanju in veščinam za razumevanje dinamike družbenih omrežij, analizo ciljnih občinstev in najpomemnejše, ustvarjanju privlačnih ter učinkovitih vsebin za deljenje na družbenih omrežjih. Predavatelji akademije so vsi strokovnjaki na svojih področjih, saj so v praksi izjemno uspešni.