Fanfara: Kje je meja?

17. Fanfaro je otvorila Mihela Hladin Wolfe, ki že več kot 20 let deluje na področju varovanja okolja. Kot del vodilne ekipe pri Patagonii je postavila okoljevarstvene strateške usmeritve za Evropo in izvedla več ključnih globalnih kampanj. Študentom je na srce položila, da v mladi kreativnosti ni mej, ampak da ni niti odgovornosti, zato si morajo meje postaviti sami. »Obstajajo prelomnice, ko mora vsak pri sebi presoditi, ali zares živi življenje, v katerega verjame. Če ne, je odgovor preprost. Potrebnega je le malo poguma, da popolnoma spremenimo svoje življenje,« je prepričana. Poudarila pa je tudi, da računalniško življenje, ki ga živimo, ne daje praktičnega znanja in da moramo kdaj zapreti računalnike, se odlepiti od zaslonov ter se povezati z naravo, da občutimo, kaj točno pomeni živeti. 

Meja med sovražnim govorom in svobodo govora

»Hatespeechke« so projekt, ki sta ga na odru 33. SOF-a letos poleti premierno predstavila mlada kreativca Benjamin Hrkić in Tim Waschl Luznar iz agencije bold.group. Več o meji med sovražnim govorom in svobodo govora nam je za MM-ovo izjavo tedno Hrkić že razkril, na Fanfarinem odru pa sta mlada kreativca predstavila dosedanje rezultate projekta. »V komunikacijski stroki smo se že začeli obnašati bolj kulturno, odgovorno, strpno, tudi v naši komunikaciji. Ampak obdržimo to komunikacijo tudi izven komunikacijskih kampanj,« sta pozvala komunikologe. Dodala sta, da je vsa moč v rokah komunikologov, saj so prav ti tisti, ki nosijo odgovornost za svoje besede. Ob razkritju projekta sta požela ogromno podporo komunikacijske stroke, ko pa je nastopil čas, da bi tudi komunikologi pomagali pri tem projektu, se je podpora malce ustavila. »Navezali smo stik s 55 komunikologi. 11 jih je sodelovanje zavrnilo, 13 jih je sodelovanje potrdilo, 32 pa je takšnih, ki smo jim poslali že drugi opomnik, a še nismo dobili njihovega odgovora,« sta razkrila. Kaj pa rezultati videovsebin na TikToku? Te so namenjene preprečevanju sovražnega govora, a so hkrati vzbudile ravno nasprotno, saj se je usel pravi plaz tovrstnega govora. Njune sanje glede projekta so, da bi iz komunikacijskega kanala prerasel v »nekaj več« in da bi vsebine spodbudile tudi spremembe zakonodaje. 

Presegamo meje vodenja

Marko Podgornik Verdev, direktor mariborskega podjetja MIKRO+POLO, je predstavil inovativne pristope vodenja podjetja z več kot 150 zaposlenimi. »Vedno izhajam iz tega, da želim napredovati in se spreminjati, zato želim, da se spreminja in napreduje tudi podjetje. Približno 10 tisoč Mariborčanov hodi vsakodnevno delat v Avstrijo, ker so plače tam 30 odstotkov višje. In če želim zadržati kader, moram delati stvari drugače. Ljudi moram prepričati, da pridejo delat k nam in da pri nas tudi ostanejo,« je razložil Podgornik Verdev. Med inovativne ugodnosti, ki jih podjetje nudi zaposlenim, sodijo neomejeno število dni plačanega dopusta, brezplačen zajtrk in kosilo na delovnem mestu, možnost obiska fitnesa med delovnim časom, poletno letovanje in zimsko smučanje za vse zaposlene. Na tem mestu se je iz občinstva zaslišalo vprašanja: ampak, kako? Ali zaposleni ugodnosti ne izkoriščajo, kako jim lahko zaupate? »Verjamem v odprto in odkrito komunikacijo, iskrene odnose in svobodo. V prihodnosti bodo prosperirala podjetja, ki bodo gradila na svobodi.  V vsak odnos grem s 100 odstotnim zaupanjem. Potem pa dam skozi leta ljudem priložnost, da to zaupanje izgubijo. Na začetku pa nimam nobenega razloga, da ljudem ne bi zaupal,« je razložil svojo filozofijo. Pravi, da vse ugodnosti vodijo do tega, da se zaposleni v podjetju počutijo prijetno in da ob ponedeljkih z veseljem pridejo v službo. Posledično pa so tudi bolj inovativni, produktivni in srečni. 

Ali v oglaševanju sploh obstajajo meje?

Špela Žorž, direktorica agencije SHIFT, pa je prevpraševala meje, ki obstajajo v oglaševanju. »Meje postavljajo naša etična in moralna načela. Meje postavljajo naše znanje, izobrazba in razgledanost. Ne nazadnje pa si meje postavljamo sami,« pravi. Dodaja, da na dan vidimo okoli 150 oglasov, zapomnimo pa si le dva. Glavni izziv oglaševalcev je torej ustvariti oglas, ki je znotraj meja naših etičnih moralnih načel in zakonov, hkrati pa bo ljudem ostal v spominu. Poudarila je, da so meje, če jih prestopimo ali ne, odvisne predvsem od nas  – marketinških in agencijskih ekip. Glavni izziv pa je predvsem lovljenje ravnotežja: »Pomembno je najti ravnotežje med prodajnimi cilji in etično ter moralno sprejemljivostjo,« je zaključila.