Je slovenska kreativna industrija zaspala?

Eden od prvih, ki se je pri nas odzval na situacijo, je grafični oblikovalec Tomato Košir z naslovnico Dnevnikove sobotne priloge Objektiv (katere naslov je tokrat zapisan v cirilici). Na njej je upodobljen portret ruskega predsednika Vladimirja Putina, z žeblja, s katerim je portret pritrjen na podlago, pa se na drugi strani cedi potoček krvi.

Kot pravi Tomato Košir, je časovna komponenta objave pri družbenih oz. političnih vizualnih komentarjih vedno pomembna. »V soboto, ko je časopis izšel, ni šlo več za novico o ruski okupaciji Ukrajine, temveč kontemplacijo grožnje, ki jo ta korak predstavlja. V večini Vzhodne Evrope smo imeli zgodovino ovekovečenih despotov, ki so nas lastninili s sten učilnic, občin in drugih javnih uradov. Moja družina še vedno pomni, kako je prababica leta 1948 s stene zalučala Stalinov portret,« pravi. Doda, da je časopis trodimenzionalen medij in če je to ustrezno, to tudi sam izkoristi: »Moja naloga ni ilustracija, gre za vizualni komentar. Če je potrebno in kajpada ustrezno, sporočamo tudi z margino, logotipom, kolofonom, najavo člankov, t. i. Jezusom, in razporeditvijo vsebin na naslednji strani.«

Veseli ga, da se je med njim in naročnikom izpostavilo zaupanje, saj meni, da je le v takšnem primeru možno, da se v izjemno kratkem roku prilagodijo druge vsebine. Pri tem pohvali naročnikovo ekipo (odgovornega urednika Mirana Lesjaka, urednika deska Domna Caharijasa, tehničnega urednika Vida Brezočnika ter likovno urednico Dnevnika Silvijo Černe) in doda, da je pri projektih, ki so časovno gledano prej projektili, takšna podpora katarzična.

Veseli ga, da je bil odziv javnosti na družbenih omrežjih precejšen, še posebej na Instagramu, kjer je število ogledov komentarja še povečal portal časopisnih in revijalnih naslovnic, CoverJunkie, ki ga kurira nizozemski oblikovalec revij Jaap Biemans.

»Relativizacija, da ne moremo nič, je prezira vredna in nevarna«

Vprašanje, zakaj je pomembno, da se kreativci odzovejo na situacijo, kakršna je trenutno, smo zastavili tako Koširju kot še nekaterim drugim slovenskim kreativcem. Tomato Košir pravi, da vsak zase najbolje ve, kje lahko prispeva največ, pomembno pa je, da se odzovemo vsi. »Relativizacija, da ne moremo nič, je prezira vredna in nevarna. Politične, aktivistične, humanitarne in druge aktivacije so nujne. Dobro se spomnim, kako smo si jih želeli leta 1991. Tudi če so cilji izven horizonta, so dosegljivi,« je prepričan.

Kreativci imajo moč vplivati na javno mnenje

Na vojno je z objavo na svojem profilu na Instagramu opozoril tudi Matt Penko, umetniški direktor v Hermanu & partnerjih, ki je za MM povedal, da si želi verjeti, da imajo kreativci moč vplivati na javno mnenje, drugače ne bi bil v tem poslu. »Zato pa moramo biti previdni tudi, kaj in kako komuniciramo. Ideja sicer ni moja, mi je pa bil No Mo Wo takoj všeč - ne le zaradi besedne igre in kako te tri besede skupaj stojijo likovno, ampak predvsem zaradi sporočilnosti. Ne obsoja Rusije, Putina, Belorusije, kakršne koli države ali voditelja, ampak se osredotoči na tisto, kar je res grozno – na vojno. V 21. stoletju, ko smo res tako globalno povezani na sto in en način, jih resnično ne potrebujemo. Pa saj ne, da smo prej jih,« pravi.

S kolegoma se strinja tudi oblikovalec Gregor Žakelj, ki meni, da bi vsak moral aktivno pristopiti k temu, da se takšne norosti končajo in nikoli več ne začnejo. »Trenutno smo prišli do točke, da smo dali politikom preveč moči, da lahko svojeglavo odločajo. A pozabljajo, da smo ljudje končno dovolj povezani, da se bomo temu uprli. Tako se lahko na kapitalistične težnje in strahove ostarelih gospodov v kravatah odzovemo vsak na svoj način in upamo, da vsaj malo pripomoremo k ustavitvi vojne,« pravi.

Moč kreativnosti je v njeni nepredvidljivosti

Matjaž Germ, kreativni direktor v Agenciji 101, pravi, da je moč kreativnosti ravno v njeni nepredvidljivosti, zato upa, da se v kratkem zgodi komunikacijski preobrat, ki bo ustavil nočno moro, v katero smo se zbudili v četrtek zjutraj. »Toda v realnosti je kreativna industrija oziroma posamezniki, ki v njej ustvarjamo, verjetno nemočna ravno tako, kot so nemočni vsi drugi. Če pa pogledamo na kreativnost v najširšem smislu imajo verjetno še največ neposredne moči razne 'hekerske' skupine, ki lahko aktivno sodelujejo v kibernetskem spopadu. Hekerska skupina Anonymous je že pred dnevi napovedala vojno ruski vladi in ji v tem času povzročila že kar nekaj preglavic,« pravi, čeprav meni, da posredno lahko prispevajo vsi, ki delujejo v kreativni industriji.

»Številni cehovski kolegi v Ukrajini igrajo pomembno vlogo pri aktivnem komuniciranju upora, pa naj gre za usmerjeno in učinkovito krepitev pozitivizma v skrajno toksični situaciji ali pa za stabilizacijo vodov za pretok resničnih informacij, ki so v tej vojni neverjetno pomembne. Pri tem igrajo pomembno vlogo družbena omrežja, ki so in to ni presenetljivo, ključni komunikacijski kanali. Izjemno učinkovito jih uporablja tudi ukrajinska vlada, na čelu s predsednikom Zelenskim. Njegovo komuniciranje je v kontekstu stroke pomembno omeniti, ker gre verjetno za enega od najboljših primerov rabe družbenih omrežij v tako surovem političnem trenutku. Njegov nagovor ruskemu narodu tik po napadu in njegovo jutranjo oglašanje iz še nezasedenega Kijeva v odziv na informacije, da je pobegnil iz države, bosta zašla v marsikateri komunikacijski učbenik. Sicer je res, da je Zelenski na takšen način komuniciral že prej, ne smemo pozabiti, da bo šel v komunikacijske učbenike tudi njegov naskok na oblast. Njegova kandidatura je bila namreč spin off dogodek popularne televizijske serije Sluga naroda, rezultat pa je bilo več kot 70 odstotkov glasov na volitvah,« pravi Germ.

Slovenska kreativna industrija znova »spi«

Po njegovem mnenju lahko slovenska kreativna industrija v prvi vrsti največ naredi tako, da vsak posameznik podpre prizadevanja za mir, pomagajo pa lahko tudi konkretne rešitve, kot je denimo pobuda hrvaške agencije Bruketa&Žinič&Grey, ki je ukrajinskim kolegom namenila prostor v svojih pisarnah. Verjetno bi lahko aktivno pomagali tudi pri ozaveščanju o pomenu hitre vzpostavitve miru, kot se to dogaja v drugih državah, kjer predvsem nevladne organizacije vzpostavljajo komunikacijske platforme, ki ozaveščajo o pomenu aktivnega obsojanja vojne.

»Pri nas preveč tovrstnih aktivnosti še ni zaslediti, tudi nasploh pa ugotavljam, da se slovenska kreativna industrija v takšnih situacijah ravno ne izkaže. Že ob izbruhu epidemije smo našli le malo interesa za družno in aktivno participacijo za komuniciranje v javnem kontekstu in v javnem interesu. Precej več smo se ukvarjali sami s sabo. Tudi tokrat ni nič drugače. Anže Jereb, naš rojak, ki že vrsto let uspešno ustvarja v Ukrajini in je moral dejansko in čisto zares zbežati iz Kijeva, je včeraj za MM strnil nekaj svojih misli in pozval k pomoči Ukrajini, njegove besede pa so na MM-ovem Facebooku na žalost zbrale manj všečkov kot redna jutranja humorna objava,« izpostavi. Po drugi strani pa mu je uspelo na družbenih omrežjih ujeti kar nekaj relativiziranja, »pametovanja« in »ampakovanja« številnih vidnih predstavnikov slovenske marketinške stroke.

»Na slovensko kreativno industrijo se v plebiscitarnem smislu podpore neki enotni akciji ali pobudi torej ni ravno za zanesti,« pravi Germ. Zato naj ob koncu dodamo še poziv Dina Zupančiča, direktorja in partnerja v Agenciji 101 in predsednika Slovenskega združenja oglaševalskih agencij, ki pravi: »Sem proti kakršnim koli vojnam in drugim oblikam nasilja. Želja je predvsem v smeri čim prejšnje vzpostavitve miru. Vsakdo lahko pomaga po svojih najboljših močeh, zagotovo pa s humanitarnim udejstvovanjem. Zato pozivam tudi vse kolege iz stroke, da skupaj pomagamo ljudem, ki so se znašli v izredni stiski.«