Kako premagati ubijalce idej?
»V svetu marketinga, kjer se trgi nenehno spreminjajo in razvijajo, je ustvarjanje novih, edinstvenih idej ključnega pomena za ohranjanje konkurenčne prednosti podjetij,« piše MM-ova avtorica Tanja Sedej.
Tanja Sedej
Dreamstime
Kljub temu se številna podjetja soočajo z ljudmi in praksami, ki zavirajo ali celo uničujejo kreativnost, inovacije in drugačnost. Prav na področju marketinga pogosto opazimo, kako so ideje brez usmiljenja zavrnjene. Ubijalci idej verjamejo, da s tem zaščitijo podjetje, saj imajo nove ideje za preveč tvegane.
Res je, da ideje ne delujejo vedno po pričakovanjih, vendar so kljub temu nepogrešljive za rast in razvoj podjetja. Kreativno razmišljanje omogoča, da podjetje izstopi iz povprečja, se razlikuje od konkurence in gradi močno identiteto blagovne znamke. Nekatere ideje bodo uspešne, druge morda ne. A največje tveganje nastopi, če nenehno zavračamo nove zamisli in vztrajamo na ustaljenih poteh. Zavedati se moramo, da podjetje brez svežih zamisli stagnira in izgublja zagon, konkurenca pa ga prehiteva po levi in desni.
Kdo so ubijalci idej?
Ubijalci idej so lahko posamezniki ali skupine, ki iz različnih razlogov zavirajo razvoj in udejanjenje novih idej. Ti ljudje lahko delujejo bodisi na zavedni bodisi nezavedni ravni. Prihajajo z različnih ravni organizacije – od vodilnih ljudi do sodelavcev ali celo zunanjih svetovalcev. Pomembno je razumeti, da ubijalci idej niso nujno »slabi« ljudje, temveč pogosto delujejo iz strahu, pomanjkanja znanja ali preprosto na osnovi navad, ki so jim blizu.
Ubijalce idej lahko razvrstimo v naslednje skupine:
- Kritiki so ljudje, ki vedno najdejo napake ali tveganja v novih idejah. Namesto da bi si vzeli čas in jih poskusili razumeti, jih v trenutku zavrnejo. Njihovo razmišljanje je: »Zakaj bi se ukvarjal z nečim, kar gotovo ne bo uspelo?« Namesto priložnosti iščejo razloge, zakaj ideje ne bi delovale.
- Konzervativci so kot »pijanec plotu« zvesti preverjenim metodam in pristopom. Prepričani so, da je obstoječi način dela najboljši, saj uspešno deluje že vrsto let. Ne želijo si sprememb. Njihovo vodilo je: »Če ni pokvarjeno, ne popravljaj.«
- Perfekcionisti verjamejo, da mora biti ideja popolna, da se jo lahko izvede. Zaradi tega številne ideje ne zaživijo, dokler ne začutijo, da so popolnoma izoblikovane ali brezhibne. Njihovo razmišljanje je: »Če ni vse brezhibno, je bolje, da počakamo.«
- Negativisti so tisti, ki so preprosto pesimistični glede vsega novega. V njihovih glavah prevladujejo misli kot, je: »Nova ideja? Ne bo delovala. Preveč težav bo, da bi se splačalo poskusiti.« Namesto rešitve raje iščejo vse, kar bi lahko šlo narobe.
- Avtoritarni vodje imajo močno potrebo po nadzoru in se pogosto upirajo idejam, ki prihajajo od drugih. Verjamejo, da le oni vedo, kaj je najboljše, zato ne poslušajo predlogov svojih sodelavcev. Njihovo prepričanje je: »Moje ideje so najboljše. Jaz najbolje vem, kaj je prav.«
Kakšni so običajno odzivi ubijalcev idej?
Verjetno ste že velikokrat izkusili na lastni koži, kako je, ko predstavite svežo in drugačno idejo, nato pa naletite na naslednje odzive – brez pravih argumentov:
- Ni mogoče ...
- To je prevelika sprememba …
- Morda bi delovalo drugje, vendar ne pri nas ...
- Trg še ni pripravljen ...
- Našim strankam to ne bo všeč!
- Nimamo časa …
- Da, ampak …
- Nočemo delati napak …
- Bodimo realni …
- Predrago je!
- Ni proračuna …
Koliko teh izgovorov ste že slišali ali pa jih morda celo sami kdaj uporabili?
Zakaj obstajajo ubijalci idej?
Razumevanje, zakaj ubijalci idej delujejo in kako jih prepoznati, je ključno za njihovo premagovanje. V ozadju tega pojava je pogosto več različnih dejavnikov.
Eden od njih je strah pred neuspehom. Veliko ljudi verjame, da nova ideja prinaša preveliko tveganje, zato se raje oklepajo preverjenih metod, ki so že v preteklosti dokazale svoj uspeh. Velikokrat je težko stopiti iz cone udobja, kjer je vse poznano in varno.
Drugi pa morda preprosto ne prepoznajo vrednosti novih idej. Pomanjkanje razumevanja novih tehnologij, tržnih trendov ali sprememb v poslovnem okolju jih vodi v hitro zavračanje idej, saj v njih ne zmorejo prepoznati potenciala.
Dejstvo pa je, da smo ljudje že po naravi nagnjeni k rutini. Spremembe zahtevajo napor, prilagoditev in pogosto posežejo v naš ustaljeni ritem, kar ni vedno prijetno. Še posebej v okoljih, kjer organizacijska kultura ne spodbuja inovativnosti, postane uvajanje novih idej še težje. Če vodstvo ne spodbuja idej, bodo tudi zaposleni redkeje tvegali in premagovali svoje strahove.
Na koncu pa ne smemo pozabiti tudi na osebne interese. Včasih lahko nove ideje ogrozijo že uveljavljen položaj ali vlogo posameznika, kar vodi v odpor, saj bi spremembe lahko omajale njihov ugled ali vpliv v podjetju.
Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu oktober 2024, #520. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.