Konec začetka umetne inteligence
Umetne inteligence (UI) se v trenutni vročici ChatGPT-ja in podobne programske opreme številni bojijo. A podrobnejši pregled kaže, da je UI pravzaprav lahko naš partner, ki bo kreativnost ponesel na višjo raven in v panoge, kjer je do zdaj ni bilo.
Gašper Meden
Dreamstime.com
Vsako leto dobimo nove krilatice in tokrat je najbolj v ospredju umetna inteligenca, predvsem zaradi navadnemu smrtniku dosegljivih orodij, s katerimi je lahko ustvaril svoje umetnije. Tesktopisci si pri besedah pomagajo s ChatGPT-jem in podobnimi orodji, vizualni umetniki pa s pripomočki, kot so DALLE-E 2, ki naslikajo osupljiva vizualna dela. Je to konec človeške kreativnosti? Za nekatere je razlog za paniko, za druge FOMO (strah pred tem, da bi nekaj zamudili).
V najboljši tehnološki reviji na svetu Wired v članku »Kaj z umetno inteligenco ustvarjena umetnost pomeni za človeško kreativnost« nasprotno trdijo, da to ne pomeni konca človeške kreativnosti in da pri tehnoloških inovacijah ni vse tako črno-belo. Navsezadnje izum fotografije ni na cesto spravil slikarjev, pametni telefoni pa ne fotografov. Avtor članka Kevin Kelly ponudi več argumentov za to, da umetna inteligenca v svojem potencialu presega področje kreativnosti oziroma natančneje kreativnih panog. Preprosta orodja za ustvarjanje slik, ki so dobesedno na dosegu nekaj klikov stran in jih upravljamo s tekstovnimi ukazi, je za Kellyja korak bližje k večjemu preboju in predvsem uporabnosti UI za človekov in tehnološki razvoj.
Kdor bolje narekuje, bolje ustvarja
Tako kot pri vseh orodjih UI je tudi pri t. i. generatorjih besedil in slik z umetno inteligenco bistveno, da se UI uči. Boljše podatke dobi, več bo UI znala. »Številna tovrstna orodja niso stara niti leto dni, a je že postalo jasno, da jih znajo nekateri bolje uporabljati kot drugi. Čeprav gre za iste programe, se tisti, ki so v družbi algoritmov preživeli ure, sposobni ustvariti izdelke, ki so nekajkrat boljši od povprečnih ljudi,« v članku piše Kelly. Nauk tega je, da gre za prišepetavanje ali pa magične uroke, kakor hočete. Sam Kelly temu sicer pravi umetnost nagovarjanja (ang. art of prompting). To je postala umetnost zase do te mere, da lahko na tržnici PromptBase kupite »nagovore« za UI. Po drugi strani so se uprli številni (še živeči, pokojni se pač ne morejo) ustvarjalci, ki nočejo, da se sistemi UI učijo z njihovimi stvaritvami . Med drugim je tudi portal GettyImages v svoji ponudbi prepovedal fotografije oziroma dela, ki jih je ustvarila umetna inteligenca. Kot je pokazala še vsaka cenzura do zdaj, neuspešno. Danes ste lahko v svojem ustvarjanju »bližje« Van Goghu kot kdaj koli. Pa ste potem zares kreativni? Ste sintetično kreativni.
UI za zdaj le prepoznava vzorce, ampak ...
Umetnost oziroma kreativnost, o kateri je govora, Kelly imenuje t. i. nižja ali sintetična kreativnost. Človeku je prvič v zgodovini kreativnost na voljo na zahtevo in mu služi kot partner. »Nočna mora, da bo UI človeku prevzela vse, se ne bo zgodila. Gre za v osnovi za povsem napačno trditev. Še nikoli ni tehnologija neposredno zamenjala ljudi na delovnem mestu, ki ga želijo opravljati,« opozarja Kelly. Primarna funkcija tovrstnih orodij UI, ne glede na to, kakšne stvaritve na področju zvoka, videa in metavesolja lahko pričakujemo kaj kmalu, je prepoznavanje vzorcev, kar pa je za naše možgane mala malica in zanjo niti ne potrebujemo zavesti.
UI ni tako »inteligentna« kot ljudje, a marsikje je boljša od nas
»Naše razmišljanje je seveda bolj zapleteno kot samo prepoznavanje vzorcev. Naši možgani so deležni na na desetine kognitivnih funkcij. Toda ta vrsta spoznanja, sintetizirana v strojih, in edina spoznanja, ki smo jih do zdaj sintetizirali, nas je popeljala dlje, kot smo sprva mislili. Prav tako bo verjetno napredovala dlje, kot si zdaj mislimo,« ugotavlja Kelly. Ta »tehnika« bi lahko človeštvu izredno koristila. Med drugim pri razvoju novih zdravil (kjer se to že dogaja) in razvoju avtomobilov, saj bi lahko na podlagi podatkov prepoznala na primer strukture molekul in potencial za njihovo uporabo. »Resno bi morali vzeti lekcije, ki smo se jih doslej naučili od generatorjev slik z umetno inteligenco, saj bo kmalu na vseh področjih življenja več umetne inteligence, ki išče vzorce. Panika, s katero se trenutno soočamo, je preprosto dobra vaja za prihajajoči premik naprej,« je prepričan.
UI, naš učitelj
Namesto strahu bi se po mnenju Kellyja morali osredotočiti na to, kaj nas UI lahko nauči. »Kreativnost ni supersila. Je nekaj, kar lahko sintetiziramo, povečamo in manipuliramo. Izkazalo se je, da ne potrebujemo inteligence zato, da smo kreativni. Je elementalna in neodvisna od zavesti. Kreativne so lahko še tako neumne zadeve, kot so nevralne mreže za globoko učenje (osnova za algiritme, op. p.),« piše Kelly. A kot poudarja v nadaljevanju, da bi se umetna inteligenca človeka resnično dotaknila, bo za to potrebovala človeka. Veliko prostora je zato na tako imenovani višji (ang. uppercase) kreativnosti, ki spreminja celotne panoge in navsezadnje svet. Na kratko, pomeni resnični preboj.
Višja kreativnost gre višje od kreativnosti
»Pomislite na relatvnost, odkritje DNK-ja ali Picassojevo Guernico,« primere navaja Kelly. Ob tem kot bistveno poudarja, da gre višja kreativnost tako višje od novega. »Je nekaj posebnega in je zelo redka. Ljudi se dotakne na globok način, ki daleč presega tisto, kar lahko »tuja« umetna inteligenca sploh dojame.« In te vrste kreativnosti nikakor ne smemo metati v isti koš z »vsakdanjo« ustvarjalnostjo umetnikov, oblikovalcev in izumiteljev. Kar pa seveda ne pomeni, da z UI na teh področjih ne moremo poskrbeti za inovacije na področjih, ki je do zdaj niso bili toliko deležni.