Konferenca internega komuniciranja KIK
Zmagovalni besedi internega komuniciranja sta: povezanost in zaupanje.
Maša Košak
»Interno komuniciranje je v zadnjih dvanajstih mesecih prestopilo več stopnic razvoja kot v preteklih 12 letih in glavni trend je avtentičnost vodij,« je na prvi KIK konferenci, ki se je odvijala 22. aprila, pojasnila Suzanne Peck, predsednica britanskega inštituta za interno komuniciranje IoIC in predsednica evropskega združenja internih komunikatorjev FEIA.
Komunikacija v številkah
»Komunikacija izhaja iz latinske besede communicare – povezati in nekaj narediti skupno,« je za uvod v KIK konferenco povedala mag. Edita Krajnović, direktorica družbe Mediade, organizatorja prve KIK konference. Na KIK konferenci je predstavila dejstva, številke in prihodnost internih komunikatorjev. Potencial internega komuniciranja je velik, namreč kar 59 % vseh zaposlenih lastne organizacije ne bi priporočilo drugim kot dobrega delodajalca. »Odnosi so tisto, kar nas povezuje, kar vpliva na to, kako sodelujemo. So varnostna mreža naše odpornosti,« je razkrila.
Pojasnila je, da se bo v letu 2021 46 % internih komunikatorjev osredotočilo na povečanje vložka v digitalne kanale in dodala: »Pričakovanja do internih komunikatorjev so se zvišala. Po lanski raziskavi o kakovosti komuniciranja je kar 66 % sodelujočih na prva tri mesta med tistimi, ki jim najbolj zaupajo, dalo vodstvo in strokovne službe v svojih organizacijah.«
»Komunicirati moramo osemkrat hitreje«
Interna komunikacija strokovne informacije, strategije ali rezultate ‘prevaja’ tako, da jih razume vsak zaposleni. »Naša glavna naloga je, da komuniciramo na jasen način. Prioriteta komunikatorjev je zagotoviti, da dosegamo ljudi in jih poslušamo,« je poudarila Suzanne Peck. Predstavila je evolucijo internega komuniciranja, vpliv krize covida-19 na interno komuniciranje in kakšen bo vpliv ter vloga internih komunikatorjev v prihodnosti. »Komunicirati moramo osemkrat hitreje, kot smo 10 let nazaj, tekmujemo z družbenimi omrežji in internimi platformami. Ni vedno potrebno, da smo perfekcionisti, pomembneje je, da komuniciramo, četudi ni popolno,« pravi.
Manager in interno komuniciranje: kdo vodi?
Na KIK-u so se o vodenju in internem komuniciranju pogovarjali Anka Brus, direktorica Agitavit Solutions, Petra Juvančič, direktorica Združenja manager, in Aleksander Kurtevski, direktor Bankarta.
Anka Brus, direktorica Agitavit Solutions, partnerja KIK konference, je pojasnila, da je, ko je podjetje raslo, odkrila, da informacije enostavno ne pridejo več do ljudi in kako so se s tem soočili. Predstavila je različna orodja za interno komunikacijo in kup odličnih praks. »Ko smo naredili komunikacijski načrt in postavili digitalno platformo, pa še nismo bili na koncu. Pomembni so še komunikacijski ambasadorji: to smo mi, ki dajemo s svojimi objavami zgled in spodbujamo sodelavce, da aktivno soustvarjajo vsebine.«
Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn, je razkril, kako so dosegli, da 600 ljudi razume, kam gre podjetje in kam želi priti: »Ko govorimo o vključevanju vseh, je pomembno, da se zavedamo, da smo drugačni, in temu primerno prilagodimo način komuniciranja, ter da dovoljujemo odprto komunikacijo.« Aleksander Kurtevski, direktor družbe Bankart, je predstavil, kako so v podjetju zaradi hitre rasti števila zaposlenih začeli s spreminjanjem komunikacijskih in HR-procesov, v resnici pa so spreminjali kulturo, Petra Juvančič, direktorica Združenja manager, pa je poudarila, da so zaposleni najboljši promotorji strategije in če jih vključimo v strategijo od začetka, jo lažje razumejo in tudi uresničujejo.
Kaj smo o internem komuniciranju že vedeli – in pozabili?
»Vemo, da je treba biti v koraku s časom, zato iščemo nove načine komuniciranja in kako se približati vsem zaposlenim, tudi tistim, ki nimajo možnosti dostopa do digitalnih komunikacijskih kanalov, saj delajo na terenu,« pa pravi Sebastjan Šik, vodja odnosov z javnostmi v Luki Koper, partnerju KIK konference. Na KIK-u je poslušalce popeljal skozi zgodovino internega komuniciranja in predstavil evolucijo Luškega glasnika, internega glasila Luke Koper, ki praznuje že 50 let neprekinjenega izhajanja, in predstavil, kaj smo o internem komuniciranju že vedeli, a smo na to malo pozabili.
Interno komuniciranje in dobre prakse
Konferenca internega komuniciranja KIK je bila navdih, da potrebujemo le dobro idejo in peščico zavzetih, da pravo sporočilo pride do pravih ljudi. Primere dobre prakse so med drugimi predstavila tudi podjetja Mercator, EKWB in Danfoss Trata.
Tina Zafred, vodja IT komunikacije v Mercatorju in produktni vodja mi.Mercatorja, je predstavila kanale interne komunikacije in portal Mi.Mercator, narejen za interno digitalno komunikacijo. Pojasnila je izzive, s katerimi se srečujejo, na primer razliko v digitalni pismenosti med 21.000 zaposlenimi in kako nagovoriti vsakega zaposlenega in ga naučiti uporabe orodij.
Edvard König, direktor in ustanovitelj podjetja EKWB, je s sodelavkama Tamaro Valenčič, strokovnjakinjo za HR-področje, in strateško komunikatorko Alenko Vidic Praprotnik predstavil pot gradnje znamke delodajalca: kako so se znamčenja zaposlovalca lotili in kaj konkretno delajo. »Ne bom pozabila decembrskega kolegija. Sestanek se je poimenoval My biggest fxck ups in je trajal dve noro dobri uri,« je za konec o sproščeni in transparentni kulturi učenja na napakah še dodala Valenčičeva.
Nina Janša Koželj iz Danfoss Trate je na KIK-u predstavila 7 vrhunskih praks internega komuniciranja, ki jih izvajajo v Danfoss Trati in z njimi povezujejo sodelavce. Pravijo, da iščejo inovativne rešitve brez dodatnega proračuna. Vse od zbora zaposlenih, soustvarjanja internega glasila, vsakodnevne virtualne telovadbe, petkove virtualne kave z gosti in kartic hvaležnosti do empowermanov, zavzetih zaposlenih oziroma Tratinih zaupnikov, ki rešujejo težave zaposlenih, so aktivnosti, ki jih v Danfoss Trati izvajajo, da ostanejo povezani.
Kje prepoznamo še neujete priložnosti?
Dobre prakse in še neujete priložnosti internega komuniciranja sta razkrili tudi Urška Ojsteršek, vodja internega komuniciranja v Petrolu in predsednica SIK v PRSS, ter Anita Kovačič Čelofiga iz službe za odnose z javnostmi na Policijski upravi Maribor in predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi PRSS. Ojsterškova je poudarila, da je interno komuniciranje v Evropi že zrela panoga, zato je strukturirano upravljanje notranjih odnosov obvezno. Čelofiga pa je razkrila, da je v javnem sektorju velik poudarek na eksternem komuniciranju, vendar pa je za področje internega komuniciranja vedno več posluha in prihaja do novega preboja.
Uvod v konferenco so pospremili tudi mladi. Aleksandra Krajnović, praktikantka v Nikeju, Elizabeta Zalar, Adeccova direktorica za en mesec, in Aljoša Rebolj, član Iskratel !n-boarda, so poudarili pomen internega komuniciranja, zaupanja in odprte komunikacije v podjetju. »Pri bodočem zaposlovalcu bom iskala fleksibilnost v času in znanju,« je razkrila Aleksandra.