Naj dobrega poletnega branja ne zmanjka
V drugem delu serije člankov s predlogi za dobro poletno branje svoje ideje in predloge predstavljata Andreja Jernejčič (Lin&Nil) in Irena Čebulj (Mladinska knjiga).
Tina Guček
Andreja Jernejčič, direktorica podjetja za piar, treninge javnega nastopanja in izobraževanja Lin&Nil, pravi, da bo letošnje poletje možgane »napolnila« z znanjem iz knjig Premisli še enkrat Adama Granta in Going there Katie Couric, v načrtu pa ima še branje 20 strokovnih knjig, ki ji bodo zapolnile kakšno popoldne ali večer. »Vsakemu, ki ima rad kakovosten romantičen oddih, pa toplo priporočam izjemno knjigo Prisluhni srcu Jana-Philippa Sendkerja. Gre za eno najlepših ljubezenskih zgodb, ki je bila napisana, knjiga pa me spomni, kaj je v tem trenutku in življenju res pomembno. Večkrat preletim tudi knjigo Metoda Wima Hofa, prav tako z razlogom: da me spomni na pomembnost dihanja in da si vzamem več časa zase. Seveda pa za dvig samozavesti in boljše pojavljanje vsem priporočam knjigi Popoln javni nastop in Za zmago na odru,« pravi. Vsem, ki radi berete detektivske romane, priporoča tudi knjige Jureta Godlerja: »S svojimi tremi detektivkami vas ne bo pustil ravnodušnih. Sama njegove knjige včasih berem tudi do sredi noči, ker jih preprosto ne morem odložiti.«
Irena Čebulj, direktorica marketinga v Mladinski knjigi, nam je zaupala, da je šla (kar zadeva branje) letos na dopust bolje pripravljena in z nekaj kilogrami manj kot v prejšnjih letih. »Oboje seveda na račun Mladinske knjige PLUS, ki ponuja več kot dovolj vsebin tudi za precej daljše obdobje dopustovanja od mojih dveh tednov. Moja prva izbira je bil tokrat Prostovoljec izpod peresa angleškega novinarja Fairweatherja. Gre za presunljivo zgodovinsko biografijo o poljskem odporniškem borcu Witoldu Pileckem, ki se je leta 1940 infiltriral v Auschwitz, da bi od znotraj zaveznike obveščal o vsem, kar počnejo in načrtujejo nacisti. Ni ravno lahkotno poletno branje, je pa to prav gotovo izjemna in zelo napeta knjiga, ki se kljub temu, da je podprta s številnimi pričevanji in drugimi preverljivimi viri, na trenutke bere že kot srhljivka,« pravi.
Zapeljala jo je tudi Evforija, ki jo je kot prvoosebno pripoved Sylvie Plath napisala Elin Cullhead. »Roman ponuja uvid v notranji svet pesnice v zadnjem letu njenega življenja. Spremljamo njena čustvena stanja, spopadanje z depresijo in osamljenostjo, razpetost med materinstvom in željo po ustvarjanju, iskanje identitete ... Ob branju se težko izogneš tesnobnemu občutku, je pa to zgodba, v kateri se utegne prepoznati prenekatera ženska. Ta trenutek pa poslušam End Times, priročnik, ki velja za vrhunec dognanj »kolapsologa« in enega zanimivejših družboslovnih znanstvenikov Petra Turchina. V njem analizira nastajanje skupnosti in njihovo razgrajevanje, pojasnjuje, kako pride do presežnega nastajanja vladajočih elit in kakšne posledice lahko pričakujemo na ta račun. Ne glede na to, ali se z njo strinjamo ali ne, je prepričljivi in kar nekoliko strašljivi analizi zelo vredno prisluhniti,« pove in doda, da ima »na čakanju« še serijo Murakamijevih kratkih zgodb V prvi osebi ednine, ki je prva knjiga nove zbirke (S)kratka, v kratkem pa ji bosta sledili še Vse to smo videli Hanne Bervoets ter Ljubosumnež in druge zgodbe Joja Nesbøja.