NFT: med revolucijo in razgretimi glavami

»Punčka katastrofe« na digitalni dražbi

Meme »Punčka katastrofe« oziroma »Disaster Girl« je eden od najbolj znanih memov na svetu. Na fotografiji iz leta 2005 se takrat štiriletna deklica, danes pa študentka Univerze v Severni Karolini, Zoë Roth, ob goreči zgradbi smehlja s »hudičevim« nasmehom. Njen oče je leta 2007 fotografijo prijavil na fotografsko tekmovanje, kjer je zmagala. Ostalo je zgodovina. Praktično ni področja, kjer ne bi uporabili »katastrofičnega« mema. Smejala se je potopu Titanika, smejala se je koncu dinozavrov. Če je junakom memov načeloma nerodno, se Rothovi lahko te dni krepko smeji. Fotografijo je 17. aprila 2021 namreč prodala za pol milijona dolarjev oziroma 180 etherov preko sistema NFT. Njena družina je obdržala delček pravic in bo v prihodnje dobila 10 odstotkov od prodaje.  Podobno se je za prodajo svojega prvega tvita »just setting up my twttr« (v prevodu »vzpostavljam svoj Twitter«) odločil Twitterjev direktor Jack Dorsey in zanj iztržil 2,9 milijona dolarjev oziroma 2,42 milijona evrov. Ameriška glasbena skupina Kings of Leon je za svoj novi album iztržila 2 milijona dolarjev ali 1,7 milijona evrov. Kaj se dogaja?

Meme »Punčka katastrofe« oziroma »Disaster Girl« je eden od najbolj znanih memov na svetu. Na fotografiji iz leta 2005 se takrat štiriletna deklica, danes pa študentka Univerze v Severni Karolini, Zoë Roth, ob goreči zgradbi smehlja s »hudičevim« nasmehom. Če je nekaterim junakom memov načeloma nerodno, se Rothovi lahko te dni krepko smeji. Fotografijo je 17. aprila 2021 namreč prodala za pol milijona dolarjev. (Foto: Twitter)

Kot umetnina, ampak v digitalni obliki

Omenjeni ples milijonov je del vročice, imenovane NFT. NFT so nezamenljivi žetoni ali krajše NFT-ji (ang. non-fungible tokens). Aktualni trend v kriptosvetu za številne predstavlja revolucijo predvsem v zbirateljskem prostoru pa tudi kot nov vir prihodkov za ustvarjalce. NFT-ji so pravzaprav koda, ustvarjena na tehnologiji veriženja blokov (ang. blockchain), na katero je vezano digitalno delo katerega koli formata. Na ta način lahko zbiratelji postanejo dejanski lastniki predmetov in drugih unikatnih sredstev in/ali z njimi tudi zaslužijo. NFT-ji so se prvič pojavili leta 2012 kot t. i. coloured coins, ko so na blockchainu bitcoina predstavljali različne informacije ali dobrine, vpisane v obliki podatkov v kodi transakcij. Pravi preboj je sledil leta 2017 s komercialnima uspešnicama Cryptopunks in CryptoKitties. Gre za spletni zbirateljski igri, v katerih uporabniki na podlagi pametnih pogodb kriptovalute ethereum zbirajo razne like in z njimi trgujejo. Znotraj Cryptokitties, nekakšno mešanico med tamagočijem in igralnimi kartami, so bile že zabeležene prodaje mačk z redkimi lastnostmi, vrednih krepko čez 100 tisoč evrov. Rekorder je za eno plačal 170 tisoč dolarjev oziroma skoraj 140 tisoč evrov. Prevrtimo čas v leto 2021. Zdaj je mogoče fotografije, glasbo, igre in ne nazadnje tvite, meme in igre …, skoraj kar koli digitalnega, kar si je mogoče zamisliti, kupiti kot NFT.

NFT-ji so lahko finančna naložba, sentimentalni nakup, del zbirateljstva ali preprosto način, da se kupec poveže ali čuti povezanega z ustvarjalcem. Legendarni video na YouTubu »Charlie bit my finger«, kjer starejšega bratca v prst ugrizne mali Charlie, so 22. maja 2021 ob 14. letnici prodali kot NFT.

NFT in zamenljive valute

Koncept v zadnjih mesecih buri domišljije pa tudi denarnice številnih, ki ga vidijo tudi kot priložnost za naložbo. Nasprotje nezamenljivih žetonov oziroma valut, torej zamenljive valute, je mogoče zamenjati za sredstvo podobne vrednosti. Primer je navedel marketinški strokovnjak Neil Patel kot valuto fiat, katere najbolj znani predstavnik je denar. Torej, če imate 100 evrov, lahko z njim recimo kupite bon za 100 evrov. Kot dober približek NFT-ju so pri reviji Forbes navedli vstopnico za ogled filma v kinu. Z njo si lahko ogledate točno določen film v točno določenem časovnem terminu in je ni mogoče zamenjati za vstopnico za ogled drugega filma. NFT-ji so namreč zasnovani tako, da jih ni mogoče kopirati. To je lastništvo na neko dobrino oziroma njenim delom. Vsak NFT je edinstven in ne more biti repliciran, čeprav lahko umetnik še vedno obdrži avtorske pravice in reprodukcijske pravice, tako kot pri fizičnih umetninah. S tem digitalnim zapisom dokazujete lastništvo edinstvenega dela digitalne vsebine. Nakup NFT-ja se od drugih digitalnih nakupov razlikuje prav po avtentičnosti, ki je na primer ključnega pomena za področji umetnosti in kulture. Zagotovljen je z vezanjem umetniškega dela na blockchain, saj je tako NFT nemogoče poustvariti, kar mu daje zbirateljsko vrednost. Če se izrazimo v terminu fizične umetnosti: vsakdo ima lahko Monetovo kopijo. Vendar pa je lahko le en človek lastnik izvirnika, v tem primeru v »večni« digitalni obliki. Z njimi se nato trguje po spletnih tržiščih, ki spominjajo na dražbene platforme. 

Novosti je težko razumeti s starimi definicijami

Kot kaže tudi Googlov iskalnik, NFT doživlja eksplozijo in odpira novo ero možnosti zaslužkov, ki pa se marsikomu zdijo milo rečeno pretiravanje. Na podkastu Money-How (18. marca 2021) je slovenski vlagatelj Damian Merlak izrazil dvom v dolgoročnost NFT. Po njegovem mnenju gre za pokazatelja norosti, v kateri živimo. »Nisem bil aktiven v časih internetnega balončka v letih 1999 in 2000. Ampak če je kar koli podobno temu balončku, bi rekel, da gre za trenutno dogajanje.« Matej Tomažin, direktor kriptopodjetja Iconomi, je po drugi strani na taistem podkastu (15. maja 2021) poudaril, da je veliko ljudi, ki danes trguje s kriptovalutami v ekscesnih (absolutnih) številkah, prepričanih, da gre za nabavno vrednost (ki je lahko ob poznejših preprodajah zelo nizka). Iz tega sledi, da so ljudje pripravljeni vložiti veliko denarja. Po njegovih opažanjih se je ustvaril nov digitalni  svet, kjer pa smo šele na začetku. »Že igra Second Life je ponudila neke zametke virtualnega sveta, stvari so se zdaj le skanalizirale. Na koncu bo obveljala ekonomija, torej ponudba-povpraševanje. Če bodo uspeli prepričati dovolj ljudi, da bo to nek statusni simbol, zakaj pa ne? Sicer pa, zakaj sta statusna simbola zlata verižica okrog vratu in diamantni prstan? Govorimo o redkosti. Enako je z bitcoinom, ki je prav tako redkost. Zelo možno je, da bo, ko bo zmanjkalo bitcoinov, sledil znaten preskok vrednosti. Nihanja ne bodo od odstotka do deset odstotkov, ampak z recimo 50 tisoč na 200 tisoč evrov. Ne bo ga mogel imeti vsak. Na tem mestu nastopi tako imenovani učinek Picasso,« je povedal. Ob tem opozarja da je celotno dogajanje težko razumeti s starimi definicijami. »Koncept Messengerja (Facebookove pogovorne aplikacije, op. p.) težko razložiš s stališča faksa, kjer vtipkaš številko in pošlješ sporočilo. Zelo preprosto je reči, da gre za nek 'nateg'.« Ob tem je izrazil presenečenje, da se za NFT ni odločilo še več umetnikov, predvsem glasbenikov. »Glede na dejstvo, da ni koncertov, zakaj ne bi poizkusili?« se sprašuje.

Primerjava iskanj ključne besede NFT na Googlu po svetu in v Sloveniji.

Ljudje očitno imajo denar in ne vedo, kaj z njim«

Tudi Marjo Milič, voditeljico podkasta Money-How, ob vseh ekscesih na kapitalskih in kriptotrgih ne preseneča, da so tudi NFT-ji zelo vroča zgodba. Kot je povedala za MM, virtualni svet postaja vse bolj pomemben in lastništvo koščka nečesa digitalnega in unikatnega je za nekatere enako pomembno kot lastništvo nečesa unikatnega iz realnega sveta. »Tako kot je recimo nekomu ogromno vredna slika Car Crash od Andyja Warhola, je lahko nekomu drugemu prvi tvit v zgodovini. Menim pa, da so trenutne vrednosti večine NFT-jev nenormalne, kar ponovno kaže na ekscesnost. Ljudje očitno imajo denar in ne vedo, kaj z njim. Računajo, da se bo kriptomrzlica nadaljevala, NFT pa pri tem ohranjal vlogo statusnega simbola,« ugotavlja Miličeva. Ob tem poudarja, da izdajatelji NFT tu vidijo priložnost za zaslužek, zato je ne preseneča, da izkoriščajo trenutno razgreto okolje. »Bo pa zanimivo spremljati dogajanje na trgu z NFT, ko udari recesija ali finančno-gospodarska kriza. Trenutno so glave precej razgrete in na trgu NFT vlada kaos. Recimo marketinški strokovnjak Gary Vaynerchuk, ki je prav tako izdal NFT, pravi, da naj bi vsak, ki se želi ukvarjati s tem, posvetil vsaj 50 ur svojega časa predhodni domači nalogi.«

Slovenci smo prepočasni pri sprejemanju novosti

Miličeva priložnost za NFT vidi za vse, ki so sposobni izdati NFT z neko razumno in kreativno vsebino, saj svoje delo lahko vnaprej prodajo z veliko premijo. Ni pa seveda tako enostavno, kot se zdi. »NFT-ji so načeloma ekskluzivni in imajo lahko le enega lastnika. Se pa lahko užitek na tem lastništvu prenese z izdajo več žetonov na množico navdušencev. Pri nas opažam, da vlada velika skepsa in da so številni umetniki/kreativci zelo zadržani do tovrstnih digitalnih novotarij, z izjemo nekaj posameznikov, ki so skočili tudi že na vlak ICO. To je zelo odvisno tudi od globalne prisotnosti kreativca,« je povedala. Tega po opažanjih Miličeve številni slovenski kreativci nimajo in so »obsojeni« na delovanje v podalpski regiji. Kot pomembno izpostavlja tudi, da je kreativec poznan ali prisoten med vlagatelji oziroma kupci, ki so pripravljeni vložiti v tovrstno naložbo. »Je pa ta trg – NFT- globalno še vedno izjemo majhen, čeprav hitro raste,« opozarja. Tudi nasploh po njenem mnenju z nekaj izjemami Slovenci NFT-jev nismo »zagrabili«. »Vseeno pa je opaziti, da so nekatere kreativce prav koronakriza in številne omejitve vseeno prisilili, da so šli izven okvira svojega delovanja in ponudili nekaj novega, drugačnega, kar sicer ne bi. To je pohvalno.« Miličeva pa opaža tudi, da smo Slovenci prepočasni v sprejemanju in vpeljavi novosti. »Dejstvo je, da virtualni svet postaja pomemben in bo v prihodnosti z menjavo generacij še bolj pomemben. Temu se moramo prilagoditi tako z novimi produkti kot novim načinom komuniciranja,« je prepričana.

Med prvimi glasbeniki, ki so se pridružili valu NFT, je bil Slovenec Denis Jašarević, ki ustvarja pod umetniškim imenom Gramatik. Februarja letos je v obliki NFT na dražbi ponudil dve svoji še neizdani pesmi in v manj kot petih minutah zaslužil 1,54 milijona ameriških dolarjev oziroma nekaj manj kot 1,3 milijona evrov. »Neverjetno je, kako si lahko z dražbo z NFT v 5 minutah povrneš veliko izgubo dohodka, ker celo leto nisi mogel na turnejo. Upam, da sem s tem oral ledino za kolege iz sveta glasbe, ki jim je težko,« je po uspešni dražbi zapisal na Twitterju.

Kako sta se »tokenizirala« Gramatik in DJ Umek

No, med omenjenimi izjemami sta dva slovenska glasbena zvezdnika, ki sta NFT dobro izkoristila tudi s promocijskega vidika. Med prvimi glasbeniki, ki so se pridružili valu NFT, je bil Slovenec Denis Jašarević, ki ustvarja pod umetniškim imenom Gramatik. Portorožan je še pred tem, leta 2017, kot prvi glasbenik na svetu izdal lastno kriptovaluto in si prislužil naziv prvega kriptoumetnika. V 24-ih urah je dosegel vrednost 2,5 milijona dolarjev oziroma 2 milijona evrov. Kupci so lahko kriptožeton uporabili za nakupe Gramatikove glasbe in vstopnic za njegove koncerte. Februarja letos pa je v obliki NFT na dražbi ponudil dve svoji še neizdani pesmi in v manj kot petih minutah zaslužil 1,54 milijona ameriških dolarjev oziroma nekaj manj kot 1,3 milijona evrov. »To je ena od tistih situacij, ko znanstvena fantastika postane znanstvena resničnost,« je zapisal v objavi na Facebooku. Dva meseca pozneje so v glasbenem start-upu Viberate na čelu s soustanoviteljem DJ Umekom napovedali, da bo skoraj pol milijona glasbenih izvajalcev na Viberatovi platformi imelo možnost preizkusiti koncept urejanja pravic za glasbene nastope v obliki NFT-jev. Pri pilotskem projektu je sodeloval prav DJ Umek in sicer z dražbo del.  Umekov nastop v živo je bil prodan za 10 tisoč dolarjev (8200 evrov), njegov spletni koncert je dosegel ceno 3500 dolarjev (2900 evrov), za unikatno različico njegovega hita Lanicor pa je nekdo odštel 2000 dolarjev oziroma 1640 evrov. Po besedah Vasje Vebra, soustanovitelja Viberata, so z izkupičkom zadovoljni. »Prodati čim več NFT-jev za najvišjo ceno sicer ni bil naš primaren cilj. Z marketinško akcijo smo želeli predvsem opozoriti nase v globalnem medijskem prostoru, kar nam je odlično uspelo. O naši dražbi NFT-jev je pisalo na stotine medijev, vključno s številnimi vodilnimi svetovnimi mediji od Cointelegrapha in DJ Maga do Complexa,« pojasnjuje Veber. Pri Coindesku, enem od vodilnih kriptomedijev, so Umeka preko videopovezave celo povabili na pogovor v živo, ki je potekal tik pred začetkom dražbe.

NFT-ji kot dobrodošla novost za vzpenjajoče se glasbenike

Veber verjame, da bodo NFT-ji na glasbeno industrijo vplivali na različne načine. »Govori se, da bodo glasbeniki lahko izplačila za avtorske pravice prejemali preko NFT-jev, in sicer takoj, ko se bodo nekje zavrtele njihove pesmi, torej brez posrednikov. Mi verjamemo, da bo do tega nedvomno prišlo. Problem so založbe, ki bodo verjetno potrebovale kar nekaj časa, preden bodo osvojile te nove tehnologije. Po drugi strani je tudi res, da izjemno uspešni glasbeniki in agentje skupaj služijo na milijone evrov in si seveda ne želijo spreminjati ustaljenih taktik in praks,« opaža Veber. To se bo po njegovem mnenju zgodilo šele, ko bo prišlo do zamenjave generacij, ko se bo našel nek pogumen umetnik, ki recimo ne bo imel več svoje spletne strani. »Podobno, kot je nima Umek, ki uporablja samo svoj Viberate profil, in bo nastope nudil izključno preko NFT-jev. Ko bo do tega prišlo na globalni ravni, potem tudi agentje in drugi posredniki ne bodo več potrebni. Potrebno bo le plačati provizijo pri transakcijah in ponudniku, vendar pa ti odstotki niso tako veliki, ker ne govorimo o velikem številu ljudi, ampak o avtomatiziranih procesih.«

NFT-je obravnava tudi kot zelo dobrodošlo stvar za mlade glasbenike, ki sicer imajo talent, nimajo pa denarja, da bi posneli album. Preko prodaje NFT-jev lahko plačajo delo v studiu in izdajo album. In zakaj bi kdo sploh kupil NFT od glasbenika, ki ga nihče ne pozna? »Tukaj je zelo uporabna naša analitika. Imamo namreč najboljšo bazo podatkov o glasbenikih na svetu in vsak, ki ima vsaj malo poslovne žilice, lahko s pomočjo naše platforme preveri glasbenike in hitro ugotovi, kateri raste oziroma je na dobri poti, da postane zvezda. Če nekdo kupi NFT od umetnika, za katerega je jasno, da bo sčasoma postal še bolj priljubljen, je logično, da se bo ta NFT lahko v prihodnosti prodal za več denarja. NFT-ji lahko služijo tudi kot nekakšen 'obvod' za organizatorje dogodkov, ki lahko preko njih neposredno najamejo glasbenike, torej brez agencij in posrednikov, ki jih zastopajo,« je prepričan Veber.

Prispevek je bil izvorno objavljen v 481./482. številki Marketing magazina