Nova knjiga Martina Lindstroma je odlična

Pri MM-u smo Lindstromovi knjigi Nakupologija in Small data izdali in razprodali v nekaj letih. Ker se knjige prodajajo še slabše kot nekoč, smo se odločili, da bomo novo knjigo izdali pod pogojem, da bralci in naročniki MM-a vnaprej naročite najmanj 50 izvodov knjige. Število nam niti približno ne zadošča za pokrivanje stroškov izdaje, bi pa vsaj vedeli, da to knjigo potrebujete.

V Ministrstvu zdrave pameti Lindstrom humorno in obenem poučno opiše številne vsakodnevne primere nesmislov, ki so posledica pretirane digitalizacije, ustaljenih internih poslovnih protokolov, vsesplošnega zgubljanja časa za nepomembne podrobnosti, dinamike medosebnih stikov itd. Organizacije poziva, naj poskušajo nase pogledati od zunaj, saj »kdo smo, ne definiramo mi sami, ampak drugi, tisti zunaj«. Marketing sedanjosti bi moral po njegovem mnenju sloneti na »empatiji in človečnosti«, razumevanju kupcev kot živih bitij, ki jih naši izdelki in storitve frustrirajo, delajo neumne, neučinkovite, naveličane itd. Ljudje smo zdravorazumska bitja s številnimi izkušnjami in intuitivno, družbeno vemo, kaj je prav, kaj je smiselno in kaj ne.

Nesmiselne rešitve, ki delujejo le v teoriji

Ob kopici, tudi res zabavnih, primerov iz življenja nas opozarja na nesmiselne rešitve, ki delujejo v teoriji, za mizami sejnih sob podjetij, medtem ko se v praksi izkažejo za popolnoma neprimerne. Kot svetovalec podjetjem se loteva reševanja težav na drugačen način. Zaposlene pošilja v realno življenje, na osebne obiske navadnih ljudi, jih sooča z dejansko uporabno vrednostjo njihovih storitev in izdelkov, da lahko sami izkusijo frustracije kupcev. Posebno kritičen je do procesov digitalizacije, ki dajejo uporabnikom ves čas občutek, da je z njimi nekaj narobe, da ne znajo, da se počutijo neumne. »Ne,« pravi Lindstom, »niste neumni vi, neumni so slabo dodelani postopki in neživljenjska navodila podjetij«. Notranja navodila, inercija v stilu »tako smo vedno delali«, zapleteni in nelogični notranji postopki niso samo težava za uporabnike, ampak finančna izguba podjetij. 

Ob branju sem se počutil kot da Lindstrom opisuje moje primere, moje težave in frustracije na letališčih, hotelih, bankah itd. Na primer, ko predstavi nesmiselno prijavljanje na lete. Ob kopici avtomatiziranih kioskov, ki jih ljudje ne znajo uporabljati, nastajajo nepotrebne vrste, zagate pa mora reševati osebje, ki je prej delo opravljajo »ročno«. 

Ko digitalno odpove

Drug primer je varčevanje z elektriko v podjetjih. Po namestitvi senzorjev, ki so ugasnili luči v prostorih, v katerih senzor ni zaznal gibanja, so zaposleni pogosto ostajali v temi.

Lindstrom opisuje tudi frustracije ob reševanju različnih reklamacij, ko »digitalno« odpove in je treba na telefonski stik čakati ure in ure. 

V knjigi predstavi različne pristope, ki jih izvaja pri svetovanju podjetjem, da se lahko pogledajo »od zunaj«. Tako je na primer v neki banki vodilnim »preklical« delovanje kreditnih kartic. Ko so se morali sami lotiti reševanja težave, so v trenutku uvideli, kako nemogoče in neučinkovite sisteme so postavili. 

V zadnjem delu Lindstrom pozove bralce k ustanavljanju ministrstva za zdravo pamet v podjetjih in drugih organizacijah. Poda številne nasvete, kako tako »ministrstvo«, no, oddelek oblikovati, si postaviti merljive cilje, ipd. S ciljem poenostaviti notranje postopke, pravila in se znebiti neumnosti. Saj vse naše delovanje ni B2B, niti B2C, ampak H2H (ang. human to human).