Pa tako lep dan je bil, preveč lep za smrt

Večni boj; med dobrim in zlim. Med redom in kaosom. Med ljubeznijo in sovraštvom. Med resnico in lažjo. In med mlečnim maslom (t. j. maslom iz kravjega mleka) in margarino. Med kruhom z maslom in gor potresenim sladkorjem ter fensi pensi kruhom z margarino, on top še z marmelado, domačo. Boj med otroškimi spomini.

Ampak, boj med maslom in margarino gre že tradicionalno preko naših spominov (in navad). Dotika se področja zdravja in v zadnjih letih tudi okolja. Ko govorimo o zdravju, verjetno vsi dobro vemo, kako žgoča je bila razprava pred več desetletji o škodljivosti masla zaradi nasičenih maščob in z njimi povezanih kardiovaskularnih bolezni. Bolezni srca in ožilja. Margarina, tista prva, je na tržišče privihrala kot rešiteljica (no, čisto prva je bila v času Napoleona III izumljen cenejši nadomestek masla), pa se je tudi zanjo kmalu izkazalo, da z vsebnostjo transmaščob prav tako predstavlja nevarnost za zdravje. Potem so se oglasili zagovorniki masla, z dokazi njegovega pozitivnega vpliva na zdravje in s prstom pokazali na procesirano nenaravno margarino, ki je potem skladno s tehnološkim napredkom šla v vse mogoče smeri – tudi v kombinacijo z mlečnim maslom. Strasti maslu in margarini pripadnih se segrevajo tudi ob drugih razpravah povsem kuharskega značaja – od tega, katera sestavina naredi bolj masleno, žametno omakico, pa ali je sploh mogoče nadvladati specifičnost okusa masla in, pa teksturo ter še marsikaj… Med resno opredeljenimi na eni ali drugi strani do spreobrnitve težko pride – no, vsaj doslej je bilo tako; morda pa bo na to zares vplivala problematika planetarne podnebne krize, ki je razcepila dejstva tudi na področju masleno-margarinskih debat.

Ali smo Slovenci generalno bolj maslo ali bolj margarina, lahko morda zares ocenimo v času praznikov, ko se iz slovenskih domov vijejo dišave po različnih dobrotah. In ko se izpraznijo police trgovin. Česa zmanjka prej; masla ali margarine – oziroma česa se porabi več, masla ali margarine? Tako specifični podatki javno sicer niso na voljo, lahko pa si pomagamo z letnimi podatki. Če pod drobnogled postavimo aktualno tisočletje, se poglobimo v skope podatke Statističnega urada RS, zaključimo, da je dobro prvo desetletje tega tisočletja zaznamovala rast v porabi masla (tam okrog leta 2005 smo ga v Sloveniji porabili 0,9 kilograma na prebivalca), kakšnih 10 let pozneje pa že dvakrat toliko, približno 1,8 kilograma na prebivalca letno. Kaj se je zgodilo vmes, nisem raziskovala, je pa danes statistično trend malo drugačen – beležimo porast porabe mleka – slovenske mlekarne letno proizvedejo približno 2.500 ton masla (podatek iz 2020), proizvodnja masla pa naj bi v zadnjem letu upadla za 9 odstotkov. Je to zato, ker je v ospredje ponovno prišla margarina? Je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da je margarina izdelek, katerega podnebni vpliv je veliko manjši kot vpliv mlečnega masla? Morda; snovalci oglasa »Rama alternativa maslu« pa bi verjetno odgovorili pritrdilno.

Dejstvo: margarina ima dokazano nižji izračun ekvivalenta ogljičnega odtisa kot mlečno maslo

Poenostavljen povzetek. Če izračunamo LCA (analiza življenjskega cikla) za maslo in za margarino, ugotovimo, da ima proizvodnja masla veliko bolj škodljiv vpliv na podnebne spremembe. Podatki sicer malce variirajo, ampak recimo, da se vsi najdejo nekje okrog številk, ki jih je pred petimi leti predstavila organizacija Carbon Trust: margarina proizvede le desetino izpustov CO2e (ekvivalent ogljikovega dioksida) v primerjavi z maslom, njena proizvodnja zasede sedmino zemljišča in porabi pol manj vode. Metan (25-krat bolj močan toplogredni plin kot ogljikov dioksid) predstavlja 37,6 odstotka ogljičnega odtisa masla, medtem ko se pri proizvodnji margarine skorajda ne sprosti (<1%). Ogljični odtis masla znaša 4,7 kilograma CO2e na 500 gramov, margarina (v raziskavi so primerjali znamko Flora Freedom) pa ima odtis 0,33 (kg CO2e/500g). Najbolj »splošna« margarina ima odtis 0,48.

Zavidljiva pozicija, ki podaja močan zelen argument za prednostno izbiro potrošnika. Bere se kot precej stabilna in znanstveno potrjena trditev (kar tudi je) – le kaj jo lahko spodnese?

Ja, tako lep dan je bil, ko je bilo znanstveno dokazano, da ima margarina manj vpliva na podnebje kot maslo (t. j. maslo iz kravjega mleka).

Ja, žal je bil tudi dan za smrt, ko so se pozneje te ugotovitve v komunikacijo pretvorile površno, morda celo ošabno in si pridobile sum (če ne kar preobleko) zelenega zavajanja. Naš primer lepo dokazuje, kako lahko pomembna prizadevanja spodnese brezskrbna komunikacija. Zeleni grehi se preveč namnožijo v primeru oglasa Rame, ki se je lani decembra pojavil na naših televizijskih zaslonih.

Uležimo se pod sonce, razžarjeno, rdeče (verjetno bi Nieti v tem primeru morali zapeti »zeleno«), neresnično ... in prisluhnimo.

Takole nas zapelje ženski glas, medtem ko nam slika ponudi mamljive posnetke topeče in mazeče se margarine: »Namažite to mehko, mazljivo in podnebju prijaznejšo dobroto. Stopite se v njenem slastnem, rastlinskem okusu in prispevajte k zmanjšanju ogljičnega odtisa. Nova Rama, uporabljajte jo kot maslo, a z vsaj 68 odstotkov manjšim vplivom na podnebje. Sprememba, ki se ji ni moč upreti.«

In na koncu imamo pack-shot treh izdelkov skupine alternative maslu, čez katero se izpiše »sprememba, ki se ji ni moč upreti«, podkrepljena z nekim mini, zares minimalnim tiskom, ki ga seveda ne zazna praktično nihče.

Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu #511-512. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.