Pretirane obljube?
Bo Planica 2023 resnično uspela spremeniti pravila igra na področju trajnosti? Kot kaže, bo dejansko narekovala pot v smeri trajnostne organizacije velikih dogodkov.
Gorazd Čad
Legendarna Planica je te dni v znamenju FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju 2023. Športniki so na takšnem dogodku vedno v prvem planu in navdušujejo s svojo vrhunskostjo. Zaslužijo si vse spoštovanje, prav tako tudi organizatorji enega od največjih športnih dogodkov v zgodovini Slovenije. Pohvale dežujejo z vseh strani in počutje ključnih deležnikov, športnikov, novinarjev, prostovoljcev in obiskovalcev je bilo vrhunsko. Prizorišča, VIP-območje, gostoljubnost in potrebna infrastruktura za izvedbo televizijskih prenosov so bili prav tako odlični.
Slovenija je dokazala, da je sposobna gostiti dogodke na najvišji svetovni ravni, ali, kot ji radi pravimo, A-produkcijo. Prepričan sem, da bodo analize pokazale doseganje večine desetih zastavljenih ciljev. Malce manjše število obiskovalcev na prizoriščih je pravzaprav edina slabost dogodka, vsaj v javnem diskurzu v slovenskih medijih. Številni gledalci prvenstva pred televizijskimi zasloni pa zaradi tega ne bodo prav nič prikrajšani.
Kar lahko izmeriš, lahko tudi izboljšaš
Očem manj vidna plat tega izjemnega megadogodka je trajnostna organizacija. Planica skupaj s partnerji in Umanotero na tem področju orje ledino v svetovnem smislu. Projekt »Čista zmaga«, ki ga je Umanotera izvedla v Planici leta 2023, je bil prvi takšen projekt v svetovnem merilu. Po njihovem mnenju so dogodki odlična priložnost, da pokažejo trajnostne prakse in ozaveščajo posameznike, organizacije in družbo. Na ta način aktivno prispevajo k reševanju podnebne in okoljske krize ter drugih družbenih izzivov.
Organizatorji v Planici so šli tokrat še nekaj korakov dlje. Pripravili so zavezo trajnostne Planice 2023 in trajnostni akcijski načrt. Ta vključuje 22 ciljev na šestih ključnih področjih: družbena odgovornost, mobilnost, odpadki, prizorišče, komunikacija in zapuščina.
V času dogodka so izvedli tudi strokovni posvet o trajnostnih dogodkih in bodo v sodelovanju s podjetjem Climate Partner izmerili ogljični odtis dogodka. Kar lahko izmeriš, namreč lahko tudi izboljšaš.
Manjše število obiskovalcev blagodejno za okolje
Žal je vsaj v lokalnem okolju ta izjemno pomemben vidik dogodka ostal nekako spregledan. Za trajnostno preobrazbo megadogodkov je potrebno prenehati ocenjevati dogodke z vidika nenehne rasti. Ali, kot se te dni dogaja v Planici, z vidika števila obiskovalcev in multiplikativnih učinkov, ki so največkrat finančni ali v obliki zasedenosti hotelskih sob, zaslužka restavracij ali povsem parcialnih ciljev nekaterih posameznikov. V tem grmu tiči zajec v obliki pretiranih obljub v naslovu. Zdi se, da je prav to ključni problem vsaj z vidika slovenskih medijev. Če na situacijo pogledamo z vidika trajnostne organizacije, pa je manjše število obiskovalcev pravzaprav blagodejno za okolje in je s trajnostnega vidika zelo dobrodošlo. Verjamem pa, da se s tem organizatorji prvenstva zagotovo ne strinjajo.
Na okrogli mizi, ki je potekala sredi prvenstva, smo se strinjali, da »danes ni več časa za male kozmetične ozelenitve v organizaciji dogodkov, temveč je na mestu sprejemanje potrebnih velikih korakov. Živimo namreč v času, v katerem si enostavno ne moremo več privoščiti, da dogodkov ne bi organizirali na bolj trajnosten način.«
Dogodki kot pospeševalci in ojačevalci razvoja
Da bi to dosegli, moramo dogodke razumeti kot pospeševalce in ojačevalce razvoja na različnih področjih. Če pogledamo na šport, si želimo, da bi se po Planici v dolini pod Poncami razvijal trajnostni turizem. Pa tudi, da bo dogodek sprožil naval mladih, ki se bodo odtrgali od svojih ekranov in začeli trenirati skoke in tek na smučeh. Na področju znanosti je takšen cilj lahko število prebojnih znanstvenih idej, na področju gospodarstva pa število »unicornov«, ki so nastali po prebojnem podjetniškem dogodku.
Dogodek, kot je Planica, je že zdaj izjemno dobro organiziran. S športnega vidika je Planica vrhunski dogodek. Še več, Planica kaže pot v smeri trajnostne organizacije megadogodkov. To pa je nekaj, kar bi zagotovo pritegnilo lokalno prebivalstvo, če bi bila ideja posredovana na preprost, jasen in vključujoč način.
Potreba po vrhunski komunikaciji
Za to pa je potrebno širše učinke dogodkov znati dobro skomunicirati. Vrhunski komunikatorji so ključni del organizacijskih timov. Pri tem morajo imeti dovolj znanj s področja trajnostne organizacije dogodkov. Planica je vsaj po mojem mnenju tipičen projekt, ki ga moramo razumeti z vidika širših učinkov ali skupne blaginje, ki jo takšen dogodek ustvarja. Pri tem je potrebno odgovoriti na vrsto vprašanj, kot so:
- ali dogodek predstavlja priložnost za lokalno skupnost;
- ali dogodek v zadostni meri vključuje lokalno skupnost ;
- kako smo poskrbeli za zdravje, varnost in dobro počutje lokalnega prebivalstva;
- ali smo dovolj poskrbeli za varovanje dragocene lokalne naravne in kulturne dediščine.
Lokalna skupnost po mojih izkušnjah pričakuje zelo transparentno merjenje neposrednih in posrednih ter multiplikativnih učinkov dogodkov. To je sicer eden od ključnih ciljev v Zeleni zavezi Planice. Pomembno je tudi merjenje regenerativnih učinkov, ki predstavljajo nadgradnjo trajnostnega modela razvoja. Ta pogled se je najprej razvil v Skandinaviji in Nemčiji in dogodke vidi kot pospeševalce in gonilnike razvoja na različnih področjih znanosti in gospodarstva. Zato so pogosto tudi laboratoriji za testiranje inovacij. Kako blizu ali daleč smo temu razmišljanju, si lahko odgovorite sami ob vprašanju, kateri dogodki v tem trenutku spreminjajo pravila igre oziroma ali je Planica dejansko »game changer«.
Osebno sem prepričan, da se bo prvenstvo v Planici zapisalo v zgodovino smučarskega športa tudi zaradi trajnostne organizacije. Zavedanje, da so zimski športi zaradi podnebnih sprememb resno ogroženi, je jasno vsem vpletenim. Zato je stopnja zavedanja glede tega med ključnimi deležniki resnično visoka.
Pomembna dediščina projekta Planica 2023
Seveda bi v organizaciji takšnega dogodka lahko takoj našli tudi vrsto situacij, ki ne govorijo v prid trajnostni organizaciji. Ogromne montažne objekte je potrebno ogrevati in poskrbeti, da umazanega dizla nikoli ne zmanjka, poraba energije gre v nebo, številni prostovoljci si najbrž zaslužijo pošteno nagrado, prodaja spominkov in navijaških rekvizitov bi lahko bila slovenska itd. Takšnim situacijam se pri tako velikem in kompleksnem dogodku težko izognemo. Sam jih tudi ne razumem v kontekstu kakršne koli oblike zelenega zavajanja. Tudi na tem področju namreč velja Paretovo pravilo. Interpretiramo ga lahko na način, da 80 odstotkov ne zavaja zavestno, 20 odstotkov pa je tistih, ki to delajo in celo lažejo. To se v Planici ne dogaja, saj so se projekta lotili celovito in v sodelovanju s strokovnjaki, ki so za projekt zastavili svoje ime in ugled. Spoznali pa so tudi, da kar lahko izmeriš, lahko tudi izboljšaš. Zato je merjenje ogljičnega odtisa Planice tako dragoceno. Še bolj kot za organizatorje Planice je pomembno za gostitelje naslednjega prvenstva leta 2025 v Trondheimu. Ta zapuščina bo skupaj z zelenim priročnikom in poročilom pomembna dediščina projekta.
Proces nenehnega učenja in izboljševanja
Zelo se strinjam tudi z besedami Gašperja Pavlija, kreativnega direktorja agencije Sport Media Focus in koordinatorja za trajnostnost na največjem mednarodnem ženskem športnem dogodku pri nas doslej, EHF evropskem prvenstvu v rokometu za ženske. Poudaril je, da gre pri organizaciji dogodkov na bolj trajnostni način za proces nenehnega učenja in izboljševanja.
Tudi na tem področju je torej potrebno zelo transparentno in jasno komunicirati. Osebno si prizadevam, da bi v najkrajšem času prišli do jasnih trajnostnih bonitetnih ocen dogodkov. Konkretno, da bo dogodek po koncu razvrščen v eno od kategorij, tako kot je npr. elektronska oprema. Seveda pa nas na tej poti čaka še veliko dela. Predvsem pa še veliko sajenja dreves, ki so trenutno najbolj pogosta kompenzacija za ogljični odtis dogodkov. To vsekakor plemenito dejanje se da hitro zlorabiti z namenom zelenega zavajanja.
Razlog za številčnost takšnih kampanj je preprost. To je namreč ena od najbolj preprostih aktivnosti, ki jih v zapletenem procesu organizacije dogodkov ozelenimo. Vse drugo zahteva bistveno več znanja, truda in energije …
V Sloveniji smo od besed že prešli k dejanjem
Ta teden sem bil iskreno ponosen, da delamo v Sloveniji na tem področju tako velike korake. Če v svetu prevladuje predvsem zasveščanje, smo v Sloveniji prešli od besed k dejanjem. Izkušnje, ki jih imamo slovenski organizatorji na tem področju, so neprecenljive. Ponosen sem, da je Slovenija postala nekakšen laboratorij za to področje, in v športnem duhu ocenjujem, da sodimo med vodilne v svetu. Vsekakor pa verjamem, da bo Planica sprožila gibanje za organizacijo dogodkov, ki povzročijo čim manj škodljivih vplivov na okolje in čim več koristi za lokalno skupnost in športnike, ki bi morali biti vedno v središču pozornosti.
Kako primerno ime je Zelena Planica?
Naj podam še komentar na uporabo imena Zelena Planica. Zeleno je ena od najbolj uporabljenih in zlorabljenih besed. Zeleno je lahko marsikaj: zaveze, destinacije, investicije, trženje, tehnologije pa vse do cateringa in dogodkov.
Na področju organizacije dogodkov je diskusija o brezogljičnih ali zelenih dogodkih brezupna. Ta matematika se preprosto ne izide, kar je povsem jasno vsem, ki se profesionalno ukvarjamo z organizacijo dogodkov. Še bolj pa je to jasno, ko izmeriš ogljični odtis dogodka. Zato je beseda zeleni dogodek največkrat uporabljen način zelenega zavajanja. Precej bolj korektno je, da npr. rečemo, da je dogodek odgovoren do okolja, družbe oziroma področja, ki ga naslavljamo s trajnostnimi ukrepi. Ali pa da je catering prijaznejši do okolja. Zato bi v prihodnje organizatorjem velikih dogodkov v Planici predlagal, da najdejo in uporabljajo bolj primerno besedo za svoja trajnostna prizadevanja.