Pr'Hostar 2‰: Ura in pol zabavnega »eskapizma«

Tudi drugi del, ki so ga naslovili Pr'Hostar 2‰, so gledalci očitno odlično sprejeli. Že po dveh tednih rednega predvajanja je namreč prejel tri zlate role, kar pomeni, da si ga je ogledalo že več kot 75.000 gledalcev. Pred dnevi pa je postala edini film domače produkcije, ki mu je v letošnjem letu uspelo preseči 100.000 gledalcev in se s tem zavihteti v družbo tujih uspešnic Top Gun: Maverick in Minioni: Grujev vzpon.

Na podelitvi zlatih rol je Luka Marčetić, režiser in igralec v filmu, povedal, da njihov cilj ni preseči prvega dela, saj ga to sploh ne zanima. Pravzaprav ga preseneča tolikšno zanimanje za primerjavo z uspehom prvega filma, namesto da bi govorili o vsebini samega filma. »Film se tako razvrednoti samo na številke. Številke so nerelevantne zaradi več razlogov. Ker ne povedo nič o kakovosti filma in ker so zamrznjene v času; se pravi, da kažejo samo gledanost v kinu, ki pa je le ena platforma, medtem ko obstajajo še televizija, video na zahtevo ...« Namesto da bi želel preseči število gledalcev, ga bolj zanima, ali so dosegli ali celo presegli raven zabave prvega filma, kar je bil tudi njihov prvotni cilj: »Ponuditi uro in pol zabavnega 'eskapizma'. Dosedanji uspeh pa je seveda impresiven, tega ne morem zanikati.«

»Prvi film je v kinu gledalo okrog 210.000 ljudi in še vedno velja za najbolj gledan celovečerni film v samostojni Sloveniji. Slovenski namreč. Titulo najbolj gledanega filma ima še vedno Titanik,« pravi Luka Marčetić, režiser in igralec v filmu. (Foto: Jan Jenko)

Da so gledalci dočakali nadaljevanje, je trajalo šest let. Luka Marčetić pravi, da jim je prvi del vzel toliko energije, da so potrebovali več let počitka. »Najprej sama produkcija, nato pa še evforija, ki je trajala kar nekaj časa. Mislim, da je prav, da so minila leta, ker verjamem, da so bili ljudje nasičeni. Najprej je bila evforija pozitivna, nato že počasi negativna. Od takrat je minilo ravno dovolj časa, da je prišlo do nostalgičnega občutka, tako za nas kot tudi za gledalce,« meni.

»Film ni izumetničen, ampak pristen in iskren«

V čem pa je po njegovem mnenju skrivnost uspeha obeh filmov? »Eno je to, da gre za uveljavljen brand, drugo pa v samem humorju in kemiji med igralci, ki so zelo prepričljivi v vsej svoji absurdnosti. To je težko dobiti, tudi če spraviš na kup najboljše igralce. Poleg tega, čeprav je komedija, ni bila delana na način, da bi poskušali zadovoljiti čim več ljudi, ampak predvsem sebe. Zaradi tega se mi zdi, da film ni izumetničen, ampak pristen in iskren,« pravi.

Goran Hrvaćanin, soscenarist in igralec, pa doda, da po njegovem mnenju veliko prispevajo tudi baza gledalcev, ki so jo enajst let »nabirali« na YouTubu, preden so šli v kinematografe, drugačnost od tega, kar smo navajeni gledati na platnih, in pa organska pristnost, s katero se gledalci očitno lahko poistovetijo.

Ob prejemu zlatih rol v ljubljanskem Koloseju je Goran Hrvaćanin povedal, da do uspeha ni prišlo z danes na jutri in da so počasi utrjevali bazo ljudi, ki spremljajo njihove vsebine. »Nimam točno določene ciljne skupine, ampak integrirane statistike družbenih omrežij pravijo, da nas gledajo pretežno moški, stari od 18 do 45 let. Z gledalci komuniciram preko vsebin, ki jih objavljam na Facebooku, TikToku in Instagramu, za zdaj pa sem najbolj aktiven na slednjem,« pravi. (Foto: Primož Korošec)

 Zgodbe pišejo liki sami

Vsak, ki pozna fenomen Pr'Hostar, ve, da ga v kinu čaka veliko smeha, a Goran Hrvaćanin pravi, da kot (so)scenarist ni pod pritiskom, da bodo pričakovanjem zadostili. »Osebno ne čutim pritiska, ker ne počnem tega, da bi zadovoljil ljudi, ampak najprej sebe. Kar pa zadeva kreativni proces, ne samo za Hostarja, ampak nasploh, ko enkrat vzpostavim fiktivni svet in razdelam like, zgodbe pišejo liki sami, jaz jih samo usmerjam,« pravi.

Za uspešnost filma pa ni dovolj samo posneti film in ga »poslati« v kinodvorane, ampak je pomembna tudi promocija. Pri drugem filmu je to prevzela produkcijska hiša Pro Plus, ki je tudi producent nadaljevanja. »Gre za močno 'mašinerijo', ki ima tako svojo televizijo kot tudi svoj spletni prostor, ki ne potrebuje predstavitve, saj ga vsi dobro poznamo. Tako so oglasi za film na njihovi televiziji med oglasnimi bloki, po njihovem spletu in njihovih družbenih omrežjih. Vsi kanali pa imajo seveda ogromen obisk. To je privilegij, ki ga žal nima noben neodvisni film. Mi smo seveda naredili še kakšno objavo na svojih kanalih, ampak to je tudi vse, kar lahko naredimo,« pove Luka Marčetić.

Podpornikov ne jemljejo za samoumevne

V medijski hiši Pro Plus pravijo, da podpornikov Hostarjev niti oni niti ustvarjalci filma ne jemljejo za samoumevne. »Zelo pomembna je gradnja odnosa z njimi, kar ustvarjalci uresničujejo na svojih lastnih kanalih na družbenih omrežjih, ki tako predstavljajo pomemben del promocije filma. Kot distributer smo se zavedali, da je imel film Pr'Hostar 2‰ resda izvrstno popotnico prvega dela, vendar ni zanemarljivo, da je od slednjega minilo že šest let. V vmesnem času je korona bistveno spremenila navade obiska kinematografov, v katere se gledalci zdaj šele vračajo,« opozarjajo. Promocijo drugega dela so zato zastavili na način, da so vložili v vse razpoložljive komunikacijske kanale in orodja – od omenjenih kanalov ustvarjalcev do kinematografov, nacionalnih in lokalnih medijev ter svojih lastnih kanalov. Pri tem so izkoristili moč televizijskega oglaševanja na programih POP TV, Kanal A in KINO, pred začetkom s kratkim dražilnikom, pozneje s filmskim napovednikom in povabilom k ogledu. Televizijska oglaševalska akcija je bila podprta tudi s spletnim oglaševanjem.

Večino objav na družbenih omrežjih porajajo gledalci sami

V sodelovanju s kinematografi so zasnovali tudi predpremierno turnejo po Sloveniji, kjer so gledalcem omogočili neposreden stik in druženje z ustvarjalci. »Vzdušje je bilo na vseh lokacijah vrhunsko, kar vpliva na resnično lepe občutke tako pri ekipi kot tudi pri gledalcih, ki nato s svojimi priporočili poskrbijo za promocijo od ust do ust. Odkar se film predvaja, smo zelo zadovoljni, da večino objav na družbenih omrežjih porajajo prav gledalci sami. Obenem smo posebno pozornost namenili tudi komuniciranju z mediji, pri čemer nas veseli, da so nacionalni in lokalni mediji prepoznali zanimanje za film ter ga podprli s svojim poročanjem, veseli smo nadpovprečne medijske pokritosti. S celotnim prepletom aktivnosti smo tako vzpostavili komunikacijo s širokim naborom (potencialnih) gledalcev ter gradili in vzdrževali pričakovanje,« so v Pro Plusu povedali za MM.

A čeprav vedo, da lahko dobro zastavljena promocija znatno prispeva k uspehu, priznavajo, da gre levji delež zaslug filmski ekipi: »Gre za mojstre komedije, ki so že drugič zapored uspeli uresničiti svoj cilj, ki je preprosto nasmejati ljudi. A tega cilja še zdaleč ni preprosto doseči. Zmagovalna formula tako vključuje vse, od odlično spisanega scenarija in režije do prepričljive igre, ki je še toliko bolj impresivna, ker gre večinoma za naturščike. Morda se del skrivnosti skriva prav v entuziazmu ekipe, ki je nalezljiv – gledalci ga začutijo ter nagradijo s smehom in aplavzom.«

10. novembra 2022 so na podelitvi nagrad, ki jih Kolosej in Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev podeljujeta slovenskim filmom, katerih gledanost se zavihti čez mejo 25.000 gledalcev, prejeli tri zlate role. To pomeni, da je Pr'Hostar 2‰ v dveh tednih rednega predvajanja videlo več kot 75.000 gledalcev. Danes je ta številka že presegla 100.000.

Film se vrača k svojemu zabavljaškemu izvoru

Za mnenje o fenomenu filma Pr'Hostar smo vprašali tudi Janeza Rakuščka, izvršnega kreativnega direktorja v agenciji Luna \TBWA. »Če ste pričakovali žalobne lamentacije o poraznem stanju slovenskega duha vobče, ste se zmotili. Film Pr'Hostar se namreč dobro zaveda, da se je zgodovina gibljivih slik začela s spektaklom, zabavo, fascinacijo, komedijo in burlesko, namenjeno širokim množicam, in šele pozneje se je iz osupljivega tehnološkega izuma razvila umetnost. Prve filme so vrteli v vaudevillskih dvoranah, med njimi petdesetsekundni Odhod delavcev iz tovarne Lumière, na splošno priznan kot prvi film v zgodovini, ki mu je kaj kmalu sledil Politi zalivalec, prva igrana situacijska komedija, dolga 45 sekund,« pravi.

Navdušene množice so drle v zabavišča in kavarne, v katerih so vrteli najnovejše gibljive prizore – in po njegovih besedah natanko na tej izvorni tradiciji svoj uspeh gradi tudi Pr'Hostar: »V obeh delih serije si sledijo prizori situacijske komike, ki temeljijo na stereotipih in klišejih, kar samo po sebi ni čisto nič napačnega, saj je na ta način jasno, da bomo dogajanje razumeli prav vsi. Tematika je aktualna in trenutna ter brezčasna hkrati, štosi pa si sledijo v youtubovski maniri, ki je je tudi tista publika, ki sicer ne hodi v kino, navajena. Z deli, kakršno je Pr'Hostar, se film pravzaprav vrača k svojemu zabavljaškemu izviru, polni kinodvorane in morda prispeva tudi k temu, da si bo kdo od gledalcev kdaj ogledal tudi kakšen zahtevnejši film.«

Foto: Jure Eržen

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, december 2022, #498. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.