Sandemanova silhueta, prepoznavna po vsem svetu

Državi imata tudi dolge in močne poslovne vezi – in nekaj skupnih, starih znamk. Ena od takšnih je Sandeman, blagovna znamka istoimenskega podjetja za trženje vina, predvsem portovca in šerija, ki obstaja že 232 let.

Obiskovalec ene od številnih tako imenovanih »jam« na levem bregu reke Douro se že takoj sooči z zgodovino znamke Sandeman. Tukaj, na severu Portugalske, nedaleč od Atlantskega oceana, je na desnem bregu reke Porto, na levem pa Vila Nova de Gaia. Slednje je upravno ločeno mesto od Porta, čeprav je videti kot njegova druga polovica na nasprotni rečni obali. Veliko je turistov in domačinov, ki se s hriba, na katerem se nahaja zgodovinsko središče Porta, spuščajo v spodnji del mesta, prav tako zelo star, ki se imenuje Ribeira. Ob promenadi Ribeira, pa tudi čez reko, na promenadi Cais de Gaia, so številne restavracije in bari. Z levega brega številni čolni vozijo turiste po reki. Oba bregova tukaj povezuje most Luis I.

Mural s Sandemanovim Donom v Ribeiri, starem delu Porta ob reki Douro.

Sandemanov Don nad vhodom v vinsko klet podjetja v mestu Vila Nova de Gaia.

Obiskovalci imajo veliko za videti v majhni mestni četrti Vila Nova de Gaia, med Cais de Gaia in hribom. Pred nekaj leti so v tem delu mesta zgradili večji kulturno-nakupovalno-muzejski center WOW (World of Wine, Svet vina). V tem delu mesta so tudi omenjene jame, kot domačini imenujejo vinske kleti. V njih se že skorajda od nekdaj hrani portovec mnogih podjetij. Številne so odprte za obiskovalce, kot so Taylor's, Ferreira, Real Companhia Velha, Cálem, Ramos Pinto, Graham's, Croft in Burmester.

Na najbolj vidnem mestu, tik ob pomolu, je Sandemanova klet. Sandeman tu ni najstarejše vinsko podjetje (Croft, ustanovljen leta 1588, je dobri dve stoletji starejše), niti nima najbolj spektakularne kleti (ki jo ima Burmester, vsaj po ocenah obiskovalcev na TripAdvisorju leta 2020), vsekakor pa ima najbolj prepoznaven logotip in je verjetno najbolj znana znamka portovca na svetu. Sandemanov Don, silhueta moškega s klobukom, star skoraj 100 let, je na milijonih steklenicah portovca in šerija, ki se prodajajo po vsem svetu.

Sandemanov logotip na ladji, zasidrani ob obali Doura pred vinsko kletjo podjetja, Vila Nova de Gaia.

Vino, utrjeno z žganjem – in žigom

»Na začetku vina od tod niso dostavljali v steklenicah, ampak v sodih,« pravi mlada umetnostna zgodovinarka, oblečena kot Don v črno ogrinjalo in s črnim sombrerom na glavi, ki me vodi skozi Sandemanovo klet v Vili Nova de Gaja. »Sandeman je bil eden od prvih podjetnikov s svojo blagovno znamko na sodih, čeprav takrat to ni bilo potrebno. Portovec je veljal za izjemno kakovostno vino, ki ga takrat sploh ni bilo treba oglaševati, saj je povpraševanje presegalo ponudbo.«

Portovec je sladko, večinoma rdeče, redkeje belo vino iz območja Alto Douro na severu Portugalske, najstarejše vinske regije na svetu z zaščitenim geografskim poreklom. Leta 2001 je bila ta regija vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Portovec je dobil ime po mestu Porto, pristanišču, iz katerega so ga izvažali predvsem v Anglijo. Najstarejši dokument, v katerem so tovrstno vino že imenovali portovec, je star skoraj 350 let.

Takrat je britansko povpraševanje po portugalskih vinih hitro raslo, saj je imela Anglija slabe odnose s Francijo. Angleži so iskali vina, ki bi lahko prestala dolg transport in bila dlje časa skladiščena. Ugotovili so, da so menihi v nekaterih samostanih uspeli vino okrepiti tako, da so mu med vrenjem dodali nevtralni alkohol in s tem ustavili fermentacijo. Preostanek sladkorja iz grozdja, ki ni bil razgrajen s fermentacijo, daje portovcu specifičen okus.

Na začetku 18. stoletja sta Anglija in Portugalska podpisali sporazum, po katerem je lahko Anglija brez carinskih dajatev izvažala tekstil in druge izdelke na Portugalsko in v portugalske kolonije, Portugalska pa je lahko brez dajatev izvažala tudi svoje izdelke v Anglijo. Večinoma je bil to prav portovec. Vino so po Douru do obmorskega pristanišča Porto vozili s posebnimi barkami, kakršne še danes vidimo ob Cais de Gaia.

Portovec je izključno iz doline Doura na severu Portugalske, kjer je skoraj 500 kvadratnih kilometrov vinogradov. Tam pridelujejo več kot 80 sort vin, od tega jih je okoli 30 primernih za portovec. Kategorizirana so kot »priporočeno«, »dovoljeno« ali samo »tolerirano« za portovec. Sandemanov portovec je vedno mešanica (blended) vin različnih sort in letnikov.

Žigosanje sodov z lastnim imenom

Markiz de Pombal, eden od najpomembnejših državnikov v portugalski zgodovini, je dal na začetku druge polovice 18. stoletja pobudo za ustanovitev društva za zaščito kakovosti portovca in portugalskega vina nasploh. Takrat je trgovina z vinom med Portugalsko in Anglijo prav cvetela. Leta 1790 si je 25-letni Škot George Sandeman, sin premožnega proizvajalca pohištva, od svojega očeta izprosil 300 funtov, da bi odprl podjetje za trgovanje z vinom v Londonu. George se je takoj osredotočil na trženje dveh znanih alkoholiziranih vin s Pirenejskega polotoka, portovca in šerija. Od leta 1805 je sode označeval z žigom podjetja, začetnico GSC (George Sandeman & Co.).

Leta 1811, v času napoleonskih vojn, ko se je francoska vojska umaknila s Portugalske, je George Sandeman v Vili Nova de Gaia kupil več stavb. Potem, v mirnejšem času, je izvoz razširil v številne evropske, ameriške, afriške in azijske države. Po podatkih iz leta 1835 je bilo njegovo podjetje največji vinski trgovec v Portu, z osminskim deležom v celotnem izvozu. Takrat je Sandeman začel tržiti različico portovca, imenovano tawny, iz rdečih sort grozdja, ki je več let zorel v majhnih hrastovih sodčkih. Še danes je tawny steber asortimana podjetja, poleg belega in rdečega (ruby) portovca.

Po Sandemanovi kleti se sprehajamo med več kot 2000 sodi različnih velikosti. V posebnih vdolbinah v steni, zaščitenih z debelimi železnimi rešetkami, pod prahom in pajčevino vidimo steklenice portovca izjemno dobrih vinskih let (vintage port). V teh steklenicah niso mešanice različnih sort in letnikov vina, temveč izključno izjemno žlahtna vina najboljših let trgatve posameznih sort.

Portovec je vino, ki se za razliko od skoraj vseh drugih lahko hrani zelo dolgo, ne da bi pri tem izgubil kakovost, prav nasprotno. »Spominjam se, da smo pred desetimi leti prodajali vintage portovec iz leta 1906. Kupci so bili pripravljeni plačati 3000 evrov za steklenico,« pove vodnica. Zadnji vintage portovec, ki so ga ročno napolnili in zamašili, je bil iz leta 1955.

Sandemanov logotip na sodih in stenah vinske kleti podjetja v Vili Nova de Gaia.

Ena od najstarejših registriranih blagovnih znamk

Ustanovitelj podjetja George Sandeman je umrl leta 1841. Nasledil ga je njegov nečak George Glas Sandeman (1793-1868), njega pa njegov najstarejši sin Albert George (1833-1923). Albert v podjetje uvede svoje tri brate kot lastniške partnerje. V njegovem času, leta 1876, je Anglija sprejela zakon o registraciji blagovnih znamk. Albert je že leta 1877 registriral omenjeno znamko GSC George Sandeman & Co., ki so je leta 1805 začeli vtiskovati na svoje sode. Sandeman je torej ena od najstarejših registriranih blagovnih znamk na svetu, s 145-letno neprekinjeno tradicijo.

Leta 1902 se je Sandeman iz zasebnega družinskega podjetja preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo. Na začetku 20. stoletja so vodilni ljudi podjetja začeli močno krepiti znamko. Leta 1909 je podjetje prejelo royal warrant, potrdilo, da so dobavitelj britanske kraljeve hiše. Obenem se lastniki Sandemana zavzemajo za zaščito imena portovec zaradi vse pogostejše prodaje slabših vin, ki neupravičeno uporabljajo to ime. Beseda portovec kot označba vina in njegovega porekla je v Veliki Britaniji zaščitena od leta 1914. Sandeman se je pred ponaredki branil tudi s kampanjo, v kateri je kupce opozarjal, da je vino zares njihovo le, če je na etiketi in kapsuli (foliji, ki prekriva vrh steklenice) napisano George Sandeman Sons & Co. v poševnem tisku.

Pred prvo svetovno vojno ima Sandeman globalno mrežo svojih trgovinskih zastopnikov v Parizu, Berlinu, Moskvi, Stockholmu, New Yorku, Montrealu, Sydneyju, Wellingtonu, Johannesburgu in Tjandžinu na Kitajskem. Podjetje že od leta 1905 objavlja oglase za svoje vino v londonskem Timesu, takrat najuglednejšem dnevnem časopisu na svetu. Mnogi so to ocenili kot škandalozno, saj so menili, da je treba oglaševati le manj vredne izdelke, ne pa dražjih, elegantnih, a čas je pokazal, da je imelo vodstvo podjetja prav.

Leta 1910 je Sandeman slike in grafike za svoje oglase začel naročati pri umetnikih. Podjetje je po prvi svetovni vojni leta 1921 investiralo v velik neonski oglas na zelo prometnem londonskem Piccadilly Circusu. Albertov najstarejši sin Walter Albert Sandeman (1858-1937) je leta 1923 postal direktor podjetja. Tri leta pozneje so začeli objavljati »Partnerja«, priljubljeno serijo tiskanih oglasov, v katerih se dva izmišljena risana lika, starejši in mlajši moški, prepirata o vsakdanjih temah. Istega leta, 1926, je francoski umetnik Jean d'Ylen, ki je delal za znamenito pariško tiskarno Vercasson, za Sandeman izdelal serijo plakatov.

Prvi neonski oglas za Sandeman je v Londonu začel svetiti leta 1921.

Plakati za Sandeman, ki jih je okoli leta 1926 ustvaril francoski umetnik Jean D'Ylen, preden je George Massiot-Brown ustvaril Dona. 

Sandeman je svoj znameniti logotip, figuro s črnim plaščem in klobukom, dobil leta 1928. Donova silhueta je ideja in delo škotskega grafika Georgea Massiot-Browna, ki je delal za londonsko tiskarno Lochend. Don nosi tradicionalni plašč portugalskih študentov in španski sombrero. Zanimivo je, da se je umetnik podpisal le kot G. Massiot, da bi bilo njegovo ime videti francosko, saj so imeli takrat ustvarjalci francoskih plakatov največji ugled.

Kot simbol iberske identitete Sandemanovih vin se je Don v oglasih prvič pojavil leta 1930. Dekanterje v obliki Dona izdelujejo od leta 1931, najprej v tovarni stekla Royal Doulton. Don je na etiketah Sandemana od leta 1934, ime pa je dobil leta 1935, potem ko je bil natisnjen na etikete vina Dry Don Port. Po tem je postal simbol celotnega podjetja, ki je brez večjih težav preživelo drugo svetovno vojno.

V šestdesetih letih 20. stoletja je Sandeman predvajal svojo prvo, zelo odmevno serijo televizijskih oglasov »Najdi Dona«. Pri Sandemanu pravijo, da je Don verjetno prvi zares prepoznaven vinski logotip. Zagotovo je ena od ikon grafičnega oblikovanja, predvsem v trženju alkoholnih pijač. Med drugim je litografski plakat s Sandemanovim Donom – z dobrim razlogom – tudi v zbirki prestižnega Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku. Leta 2018 so nedaleč od Sandemanove kleti v Vili Nova de Gaia odprli hostel Sandeman, kjer slike, plakati in oglasi v sobah in drugih prostorih spominjajo na zgodovino te znamke.

Podjetje Sandeman je bilo do leta 1952 v družinski lasti. Leta 1980 ga je kupila korporacija Seagram, takrat svetovni velikan za žgane pijače. Nato je bil za kratek čas, od leta 2000 do 2002, Sandeman del druge znane korporacije Pernod Ricard. Od leta 2002 je njegov lastnik portugalski Sogrape. To vinarsko podjetje, ustanovljeno leta 1942, je v družinski lasti in deluje na petih celinah.

Lastniki Sandemana ohranjajo blagovno znamko, zgodovinsko in kakovostno. Ponosno poudarjajo ne le, da v podjetju dela že sedma generacija ustanovitelja, ampak tudi, da je Sandeman v zadnjem času prejel več nagrad kot katera koli druga znamka portovca. V zadnjih osmih letih je bil odlikovan s 170 medaljami in drugimi nagrad na mednarodnih vinskih tekmovanjih, kot so International Wine Challenge (IWC), Decanter World Wine Awards (DWWA), International Wein & Spirit Competition itd. Sandeman Quinta de Seixo Vintage Port 2017 je med drugim leta 2019 dobil najvišjo možno oceno, 100 točk, ki mu jo jo podelila žirija prestižne ameriške revije Wine Enthusiast.

Sandemanov portovec v sodobni embalaži.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, september 2022, #495. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.