Slovenska novinca med dobitniki 'rdečih pik'
Če smo včeraj predstavili dve podjetji, ki imata v svoji zbirki že več nagrad Red Dot, sta danes na vrsti dve, ki sta letos to priznanje prejeli prvič. To sta Pivovarna Laško Union in Atelje Juran.
Tina Guček
V Pivovarni Laško Union so jo prejeli za linijo Union Premium, o čemer smo že pisali. Za linijo steklenic, ki je prejela prejele nagrado v kategoriji Product Design 2023, so navdih črpali v arhivskih steklenicah pivovarne. »Družino piv določajo barve, ki igrajo pomembno vlogo in dajejo pomen posameznemu pivu. Linija je postavljena tako, da skupaj tvori celoto, a se hkrati še vedno razlikuje od našega osrednjega izdelka, rdečega Union lagerja,« pravijo v Pivovarni Laško Union, kjer so se pri oblikovanju steklenic odločili za drzen in čist dizajn.
Logotip so odtisnili neposredno na steklenico in tako nadomešča sprednjo in zadnjo papirnato etiketo, ponosni pa so tudi na to, da je embalaža okolju prijazna. »Steklenice so povratne, pločevinke pa je mogoče reciklirati. S tem dokazujemo svojo zavezanost zmanjševanju ogljičnega odtisa na področju embalaže in s tem bolj trajnostnemu poslovanju,« so še povedali za MM.
»Bistva ne vidimo, ga pa ob stiku občutimo«
Tadej Juran iz arhitekturnega Ateljeja Juran je nagrado prejel za stojalo za violončelo Harmony. Gre za zložljivo stojalo, ki je ročno izdelano iz surove polirane medenine, upognjenega jekla in ročno šivanega usnja, podloženega s klobučevino. Konstrukcija stojala temelji na dveh mehko upognjenih ceveh iz trdne medenine, ki se zarežeta ena v drugo in tvorita stabilno oporo za violončelo. Vse kontaktne točke z instrumentom so prekrite z usnjem, medenina pa sčasoma razvije patino, zaradi česar je vsako stojalo edinstveno. Žiriji pa je bila všeč predvsem filigranska konstrukcija, izvedena z veliko pozornostjo do detajlov, ki v ospredje postavlja inštrument.
Da je stojalo nekaj posebnega, potrjuje tudi Tadej Juran, ki pravi, da je razvoj ideje trajal tri dni, izdelava prototipa pet mesecev, izpeljava proizvodnje pa kar sedem let. Vse se je namreč začelo, ko je iskal stojalo za svojo akustično kitaro. Ker na trgu ni našel takšnega, ki bi bilo hkrati uporabno in lepo, se je izdelave lotil sam. »Med oblikovanjem prvega modela me je kot strela iz jasnega prešinila misel: »To stojalo bo tudi za druge ljudi.« Takrat še nisem vedel, kaj naj bi ta misel pomenila, a njena moč me nikoli ni zapustila. Niti najmanj nisem slutil, da me bo oblikovanje vodilo na dolgo pot, med zanimive ljudi, na različne konce sveta; od slovenskega mojstra oblikovanja Oskarja Kogoja, do izumitelja Petra Florjančiča in vse do Amerike v eno največjih kitarskih podjetij na svetu,« pravi in zadovoljno pove, da je njegova začetna misel, da bo stojalo tudi za druge ljudi, z nagrado dobila širši pomen. »Bistvo stojala Harmony namreč ni samo v njegovi uporabni predmetnosti, ampak predvsem v tem, kar očem ni vidno, je pa ob stiku občuteno,« pravi.