SMK: Kaj lahko vaša blagovna znamka stori zame?
»Čeprav pri znamčenju še vedno velja enaka strateška mantra – odzovite se na pogovore ljudi –, pa se je njegova narava v digitalnem okolju močno spremenila,« je na Slovenski marketinški konferenci (SMK) uvodoma izpostavil kreativni strateg Lazar Džamić.
Simona Kruhar Gaberšček
Nejc Lasič
»Blagovne znamke so še vedno enaki 'mehanizmi' za upravljanje pomena; so mentalni zemljevid spominov, asociacij, čustev in izkušenj,« pravi Lazar Džamić, ki pa hkrati dodaja, da je na razvitejših trgih in predvsem v digitalnem prostoru narava znamčenja postala večplastna in presega tradicionalne pristope. »Pripovedovanje zgodb, storytelling, je zamenjalo doživljanje zgodbe, storyliving. Ne zadostuje več, da zgodbo zgolj pripovedujete, morate jo izživeti, jo dejansko narediti (storydoing), da boste ljudi lahko vpletli na povsem drugi ravni,« pravi.
Lazar Džamić: »Ne zadostuje več, da zgodbo zgolj pripovedujete (storytelling), morate jo izživeti (storyliving), jo dejansko narediti (storydoing), da boste ljudi lahko vpletli na povsem drugi ravni.«
Poskrbite, da vas uporabniki sami izberejo, ne pa da se jim vsiljujete
To napredne blagovne znamke počnejo na primer z igrifikacijo: »Gre za fizično, prostorsko oziroma izkustveno znamčenje. Uporabnik je fizično del zgodbe oziroma pripovedovanje zgodbe poteka sodelovalno, saj skupnost sodeluje pri njeni gradnji.« Poudaril je tudi pomen poglobljenih doživetij (immersive experiences) in priložnosti, ki jih blagovnim znamkam nudita navidezna resničnost in metavesolje. »Uporabniki aktivno doživljajo prostor, v katerem so. To deluje kot 'poosebljenje' in uporabniki se lahko povsem vživijo v zgodbo, ki v njih vzbuja empatijo.«
Svoj prispevek je sklenil z izjavo Bena Jonesa, svojega nekdanjega sodelavca pri Googlu: »Če se blagovne znamke želijo izogniti temu, da jih uporabniki na digitalnih zaslonih 'preskočijo', morajo poskrbeti, da jih ti sami izberejo.« To pa po Džamićevih besedah zahteva povsem novo arhitekturo gradnje blagovnih znamk.
Izkoristite potencial skupnosti za poslovno rast
Alex Angel, ameriška strokovnjakinja za marketing, ki je bila šesta po vrsti, ki se je zaposlila pri platformi Reddit, je udeležencem svetovala, kako naj izkoristijo potencial skupnosti za poslovno rast. Skupnosti po njenih besedah slonijo na zaupanju. »Ljudje, ki zaupajo vaši organizaciji, bodo bolj verjetno postali vaše stranke in bodo to ostali tudi dolgoročno, priporočali vas bodo drugim, potrošili več denarja ter za vas prispevali svoj čas in energijo,« je izpostavila uvodoma.
Kaj naj torej vsebuje strategija za gradnjo skupnosti? Angelova svetuje: »Začnite z majhnimi koraki. Ocenite obstoječe strategije v vašem podjetju. Opredelite področja priložnosti. Razumite širše cilje podjetja. Razporedite sredstva v podporo programom za gradnjo skupnosti. Gradite jo s svojimi idealnimi člani. Vzemite si čas – to je maraton, ne pa sprint.«
Čeprav skupnost kot poslovni koncept obstaja že desetletja, pa je še vedno v svoji porodni fazi, zato svetuje eksperimentiranje, s čimer si lahko podjetje zagotovi, da je med prvimi pri gradnji skupnosti. »Gradnja skupnosti in marketing sta si sicer precej podobna, saj imata skupne cilje, kot sta povečevanje prihodkov in zniževanje stroškov, toda skupnost služi drugačnemu namenu in potrebuje drugačne pristope in vire,« sklene. (Intervju z Alex Angel, v katerem še bolj konkretno ponazarja, kako naj podjetje gradi skupnost na družbenih omrežjih, si boste lahko prebrali v julijsko-avgustovski številki MM-a, ki izide konec junija.)
Alex Angel: »Čeprav skupnost kot poslovni koncept obstaja že desetletja, pa je še vedno v svoji porodni fazi, zato svetujem eksperimentiranje, saj boste na ta način lahko med prvimi na trgu pri gradnji skupnosti.«
Umetna inteligenca za marketingarje
Prvi vsebinski sklop je zaključil Dean Levačič, marketinški svetovalec v podjetju Agilcon, ki se je posvetil vplivu tehnologije na marketinške prakse, predvsem umetne inteligence, ki je marketingarjem lahko v pomoč tudi pri oblikovanju uporabniške izkušnje v realnem času. Umetni inteligenci se bodo govorci posvetili tudi v nadaljevanju konference, ko bodo na oder med drugim stopili Boris Cergol (Endava), Timotej Gračner (Petsy Labs), Ursula Lavrencic (KOBI) ter Zenel Batagelj (Valicon) in Simon Cetin (iPROM). Več o tem, kaj so povedali, si boste lahko prebrali v tiskani različici MM-a.