Umetnost in vino sta neponovljiva

Maksimiljan Kadivec zase pravi, da je po duši hedonist, rojen Kamničan, precej stran od katere koli vinorodne dežele. Visoka kulinarika, dobro vino in cenjeni destilati so ga začeli zanimati že dokaj hitro, pravzaprav ga spremljajo že iz primarne družine, kjer sta bili na mizi vedno kakovostna hrana in pijača.

Že v srednji šoli so ga bolj zanimali naravoslovni predmeti, med študijem pa se je zaljubil v tehnologijo vinarstva. »Medtem ko so vrstniki velik del žepnine porabili za aluminijasta platišča na svojih avtih, sem jo jaz porabil za študentske razmere draga vina ter obisk vinskih sejmov in razstav. To je bil edini način, da spoznam vinski svet,« pravi.

Vsak vinar je znan po svojem slogu, tako kot so znani slikarji ali skladatelji

Da bo postal enolog, se je odločil julija 2015, ko je dobil priložnost v Ptujski kleti. »Takrat se mi je uresničila skrita želja, da bi nekoč ustvarjal v tako spoštljivi kleti, saj se mi je vedno zdelo, da me omejuje moje geografsko poreklo, v družini pa tudi nismo imeli vinogradov ali kleti, kjer bi lahko spoznal ta posel,« pove Kadivec, ki ima poleg vina rad tudi umetnost in glasbo.

Glasba je bila njegov resen hobi že v osnovni šoli. Osem let je obiskoval nižjo glasbeno šolo in razmišljal celo o nadaljevanju na srednji glasbeni šoli. Kot klarinetist je bil član različnih pihalnih orkestrov – godb, manjših sestavov, in še danes, ko mu čas dopušča, igra in uživa v izvajanju glasbe. »Sicer mi glasba na nek način pomeni zatočišče, velikokrat jo poslušam za sproščanje, spremlja me tudi pri delu. Umetnosti in vinu je skupno to, da je oboje neponovljivo. V grozdje s svojim delom posežeš še pred trgatvijo, nato mu z odločitvijo, na kakšen način ga boš predelal, začrtaš edinstveno pot. Vsi ti postopki so kot neke vrste delo slikarja ali skladatelja, ki po svojih najboljših močeh v danem trenutku ustvari umetnino. Tako v kleti grozdje donegujemo v vino, ki ga ne moreš več do potankosti ponoviti. Lahko se mu le približaš ali mu določiš slog, po katerem je nato nek vinar poznan, tako kot so po svojih slogih znani slikarji ali skladatelji,« meni.

Od vina do grenčice

Na vprašanje, katero je njegovo najljubše vino, pove, da ga nima, saj uživa prav v vseh, odvisno od trenutka. Pri vsakem vinu se zanaša na svojo subjektivnost, saj vino dojema kot nekaj, v čemer mora vsak posameznik znati uživati in biti predvsem zvest svojemu okusu. »Nisem pristaš mode in trendov, ampak raje sledim tistemu, kar mi je všeč. Je pa res, da gre vsak, ki želi resno uživati v vinu, skozi neke vrste evolucijo, ki ga pripelje do spoznanja, kaj mu najbolj odgovarja. Drži pa tudi to: toliko kot je vinarjev, je tudi različnih prepričanj in še več različnih vin,« pove.

V Ptujski kleti se je v letošnjem letu posvetil tudi ustvarjanju pelinkovca Ultimus, za katerega pravi, da se prepoznavno razlikuje od drugih grenčic na trgu. »Ko govorimo o grenčicah, govorimo o skupini žganih pijač, ki se ločijo med seboj po stilu, načinu pridelave ali celo geografiji. Ko govorimo o Ultimusu, pa govorimo o pelinkovcu, ki nosi geografsko označbo in je kot tak zaščiten na področju Slovenije. Pelinkovec je pijača, ki jo spremlja izrazit vonj pelina, je običajno rjavkaste barve in ima za pelin značilen grenak okus. Pelinkovcev je na območju Slovenije kar nekaj, zato smo se potrudili, da bi pelinkovec Ultimus resnično izstopal. Gre za bolj krepak pelinkovec, saj vsebuje 35 vol. % alkohola. Oplemeniten je s številnimi gorskimi zelišči, a ne glede na vse svoje atribute ostaja uravnotežen in eleganten,« izvemo.

Ob boku svetovno priznanim grenčicam

Pri sestavljanju recepture v Ptujski kleti niso ničesar prepustili naključju. V pelinkovec so vložili 500 ur dela, pri čemer so pripravili in poskusili 20 različnih vzorcev, dokler niso našli tistega pravega, »ultimativnega«. »Projekta smo se lotili z veliko mero odgovornosti, tako do kupcev kot tudi do naše tradicije, saj je Ptujska klet z blagovno znamko Petovia, kamor sodi tudi pelinkovec Ultimus, naslednica najstarejše žganjarne na naših tleh, ki je lani praznovala 150 let,« pravi sogovornik.

Zametki Ultimusa sicer segajo v leto 2021, ideja pa je dozorela letos spomladi, ko so k sodelovanju povabili šolo Sommelier Master in njihove strokovnjake iz Spirit Academy. Želeli so pridobiti mnenje neodvisnih poznavalcev, ki niso neposredno povezani z izdelkom. »Druge oči drugače vidijo in tudi to nas je pripeljalo do tako čudovitega pelinkovca, kot je Ultimus. Srečali smo se vsaj petkrat in vsakič poskušali različne recepture, ki sem jih ustvaril, glede na komentarje predhodnega srečanja. Veliko časa smo namenili tudi videzu embalaže, saj si tako plemenita pijača zasluži prvovrstno obleko. Danes lahko s ponosom in samozavestjo predstavimo svoj izdelek in ga brez sramu postavimo ob bok svetovno priznanim grenčicam,« je zadovoljen Maksimiljan Kadivec.

Bo grenčica nasledila gin?

Prepričan je, da se grenke žgane pijače znova vračajo v modo, kar pripisuje številnim razlogom: »Vsekakor opažamo povečano zanimanje za grenčice preko luže in pri nas, kar podpirajo tudi prodajna poročila. Grenčice niso nekaj novega in so v našem okolju prisotne tradicionalno skozi zgodovino, je pa tako kot pri vsaki skupini pijač določen trenutek, ki jo izstreli med bolj priljubljene. Pomislimo samo na gin – vsak povprečen bar je morda imel dve vrsti, ko pa se je pojavila moda gina, se je ta številka znatno povečala in podobno se zdaj dogaja pri grenčicah.«

Opaža, da se za grenčice zanimajo tudi mlajše generacije, ki ne posegajo le po grenčicah znanih tujih blagovnih znamk, ampak tudi po tistih iz domačega okolja: »Ne gre več za stereotip, da je pelinkovec pozabljena grenčica, ampak dejansko predstavlja nekaj našega, domačega, celo našo identiteto. Verjetno tudi malo na račun tega, ker je retro spet v modi.«

Najboljši je rahlo ohlajen, brez dodatkov

Tako kot vse grenčice tudi pelinkovec ponuja nešteto možnosti, ki nagovarjajo mlade, ker pa so pri oglaševanju zakonsko omejeni, posebnih promocijskih aktivnosti ne načrtujejo. Prepričani so, da so potrošnikom ponudili odlično domačo grenčico z zaščito geografske označbe, ki jo poleg pelinkovca nosijo samo še tri žgane pijače na Slovenskem, in da bo dober glas o pelinkovcu Ultimus šel od ust do ust.

Kako pa ga je najbolje uživati? Sam ga najraje uživa rahlo ohlajenega, brez dodatkov, saj lahko na ta način do potankosti uživa v pelinkovcu, kot so si ga zamislili in ustvarili. »Seveda so okusi različni, zato bo morda nekdo dodal košček citrusa ali kocko ledu in tudi s tem ni nič narobe. Pomembno je, da uživamo v tem, kar imamo najraje. Nedvomno bo našel svoje mesto tudi v koktajlih, saj so v določenem segmentu koktajlov grenčice ključen sestavni del in ni razloga, da se Ultimus ne bi znašel v njih. Tako da ni pravega in predpisanega načina, so samo priporočila. Vsak si lahko v družbi Ultimusa ustvari nekaj, kar mu bo zagotovo blizu,« sklene.

Članek je bil izvorno objavljen v prilogi KuhaMMo, ki jo najdete na povezavi.