
»Večji igralci preprosto požirajo manjše«
Raziskava Shopper’s Mind, ki jo izvajata Valicon.si in Ceneje.si, je razkrila ključne trende spletnega nakupovanja v letu 2024 in nastavila pričakovanja za leto 2025. »Trendi so nekoliko zaskrbljujoči,« pravi Matjaž Robinšak, partner v podjetju Valicon.

Eva Peserl
Dreamstime
Na LinkedInu smo opazili objavo Klemna Praprotnika, poslovnega svetovalca v raziskovalni družbi NielsenIQ, v kateri je opozoril na trende spletnih trgovin v Sloveniji, ki sta jih predstavila Valicon in Ceneje.si. Za komentar na zapis smo prosili Matjaža Robinšaka.
Klemen Praprotnik opaža, da je med desetimi največjimi spletnimi trgovci v Sloveniji polovica tujih. Pravi: »V časih, ko se večina kupcev seli na splet, bodo morali slovenski trgovci ob zelo konkurenčnih tujih spletnih portalih, ki zaradi ekonomije obsega in neomejenih denarnih sredstev, dvigujejo tako povprečno ceno oglaševanja kot znižujejo cene izdelkom, najti svoje konkurenčne prednosti.« Se strinjate?
Klemen je podal strokovno mnenje, v katerem ugotavlja, da so nekateri izpostavljeni trendi nekoliko zaskrbljujoči in manj ugodni za prihodnost Slovenije v tej panogi. Ta je ena od redkih, ki konkretno posega čez državne meje in celo izven Evropske unije. Opazke so vezane na dejstvo, da so spletni trgovci, kjer Slovenci opravimo velik delež svojih nakupov, v tuji lasti že danes. Poleg tega opaža, da se na trgu odvija konsolidacija, kjer je vedno manj prostora za manjše in lokalne trgovine, saj ne morejo zagotavljati konkurenčnosti z vidika cen, ponudbe, logističnih stroškov in naložb v oglaševanje.
Kljub temu da je naša pot do ugotovitev lahko nekoliko drugačna, lahko vseeno pritrdim bolj ali manj vsem njegovim ugotovitvam. To je trenutni razvoj trga. Podobno kot v drugih panogah smo Slovenci prodali kar nekaj uspešnih znamk in podjetij. Na ta način večji igralci »požirajo« majhne, bodisi tako, da se majhni umikajo ali pa – če jim uspe –, da se prodajo večjim.
Kateri slovenski ponudniki pa uspešno kljubujejo globalnim igralcem?
Zaznavamo trend, ki je spodbuden za vidik lokalnih znamk in trgovcev, pa čeprav Temu, Amazon in Aliexpress postavljajo nove standarde na področju spletne trgovine. Na trgu so se uspešno razvili lokalni specialisti, ki s svojo ponudbo, produktno in/ali nakupno izkušnjo uspešno konkurirajo globalnim in panevropskim igralcem. Kot primer bi izpostavil Lelosi ali pa Vitapur, ki sta uspešno zrasla skozi internet kot prodajni kanal in zanju tudi državna meja ni več takšna ovira. Tudi Extreme Vital lahko označimo za uspešen primer specialista, ki kljubuje globalnim ponudnikom z nagovarjanjem potreb in koristi lokalnih potrošnikov.
Se pravi, da ključ do uspeha leži v specializaciji?
Zagotovo spletna trgovina ni več področje, kjer bi nekdo v garaži čez noč postavil spletno trgovino, ki bi postala »gazela« in v kratkem času prerasla v veliko podjetje. Spletna trgovina je postala kompleksen in visokotehnološki posel in za konkurenčni nastop je potrebna močna tehnična, prodajna in trženjska ekipa z dovolj visokimi sredstvi za tehnične rešitve in oglaševanje. Potencial specialistov dokazuje trend nakupne izkušnje, merjen skozi indikator NPS (Net Promoter Score) na spodnji sliki, kjer bi z linearno funkcijo lahko zaključili, da specialisti zagotavljajo vedno boljšo izkušnjo, ter konkurirajo izkušnjam v tujih trgovinah.
Klemen Praprotnik je v svojem zapisu opozoril tudi na morebitno »pomanjkljivost raziskave«. Pravi, da je vprašanje o zadnjem nakupu potrošnikov lahko sezonsko zavajujoče.
Metoda zadnjega nakupa je edina prava in najboljša metoda v anketnem pridobivanju podatkov, saj zagotavlja in rešuje več statističnih in praktičnih zakonitosti, ko podatke zbiramo skozi pričanje potrošnikov – anketno. Zadnji nakup zagotavlja slučajni izbor nakupa, ki ga obravnavamo in v tem kontekstu zagotovi slučajni vzorec nakupov in s tem zadrži strukturo trga.
Potrošniki smo kratkega spomina. Zato je najbolj realno spraševati po nakupu, ki se je zgodil nazadnje, saj je ta še v spominu potrošnika. Ker v našem pristopu ne ocenjujemo zgolj vrednosti nakupa, ampak je v pristopu veliko večji poudarek vezan na niz indikatorjev nakupne izkušnje in procesa nakupnega odločanje, od našega anketiranca zahtevamo nekoliko več napora.