Zares dober svet

Snovalci platforme Really Good Culture, na kateri lahko danes najdemo skoraj pol milijona s strani potrošnikov ovrednotenih izdelkov, verjamejo, da je pot do trajnostne družbe tlakovana z aktivno vlogo vseh. In da bi znanstveno vrednotenje izdelkov, na primer z izdelavo ocene LCA, za vse izdelke na planetu vzelo vsaj 2 milijona let. Se strinjate z njimi? Jaz vsekakor se.

Vstopimo v trgovino z živili. Pa naj ne bo v domačem okolju, kjer dobro poznamo izdelke, znamke in proizvajalce. Vstopimo v trgovino nekje v tujini, kjer nas na polici z mlečnimi izdelki vabi preko 20 različnih znamk jogurtov. Predpostavljajmo, da smo relativno ozaveščeni in želimo izbrati trajnostni izdelek. Čemu lahko zaupamo? (Samohvalnim) zapisom na embalaži? Znamki, ki je ne poznamo? Eko in drugim certifikatom oziroma oznakam? Morda odličnemu pozivu, ki nas nagovarja z obešanke na polici? Zavedajoč se možnega zelenega zavajanja se nam verjetno nad glavo izpiše vprašaj ... Dejstvo je, da se med poplavo vseh možnosti danes ne znamo ali celo ne moremo več zanesljivo odločiti, da bomo izbrali izdelek, ki je proizveden s kar najmanj negativnega vpliva na okolje in skladno z etičnimi načeli.

Rešitev? Prvi korak so bile najrazličnejše trajnostne oznake, razvite v zadnjih letih. Takšne, ki so jih znamke razvile same, in druge, za katerimi so (navidez) nevtralne institucije, potem pa Netflix ali podobne hiše vsake toliko časa »udarijo« s kakšnim dokumentarcem, ki spodnese njihovo kredibilnost. Teh oznak naj bi bilo že preko 450. A njihova kredibilnost ni edina težava. Predvsem dejstvo, da se celotna komunikacija dogaja zgolj na strani znamke, kaže na pomembno oviro: odziv kupca je popolnoma prepuščen zgolj in samo njemu. Njegovi ozaveščenosti, njegovi denarnici, njegovi volji.

Kaj pa če bi bil kupec v gradnjo zavedanja o pomenu in prednostih ter sploh lastnostih trajnostnih izdelkov vključen bolj aktivno? Še več, kaj ko ne bi bil prepuščen samo transparentnosti in zavezanosti resnici znamke, ampak bi se lahko učil tudi od drugih kupcev? Ki jim morda celo bolj zaupa in katerih izkušnje so bolj kredibilne – ter bi skozi ta proces gradil tudi svoj referenčni okvir dobrih izdelkov. S tem bi prevzel tudi soodgovornost za uustvarjanje trajnostne družbe, kot si jo želimo imeti. Bi bil posledično bolj kritičen in odprt za podrobnejše spoznavanje podjetij in njihovega vpliva na družbo in okolje, kar bi bistveno vplivalo tudi na njegov izbor izdelkov in storitev? V angleškem start-upu WhereFrom so prepričani v to, zato so razvili platformo z imenom Really Good Culture (www.reallygoodculture.com), katere funkcionalnost bi dejansko lahko primerjali z dobro uveljavljeno in poznano (kredibilno) platformo TripAdvisor. Glavni namen platforme Really Good je spodbuditi kupce, da vzamejo moč oblikovanja trajnostnega sveta v svoje roke ter s svojimi ocenami, komentarji in deljenjem izkušenj s posameznimi trajnostnimi izdelki podajo svoj prispevek vsem ponudnikom izdelkov in storitev pri njihovi nadgradnji in napredku v smeri trajnosti.

Kako deluje platforma? Vsakdo lahko z aktivacijo svojega profila na portalu prispeva svoje mnenje in oceno o izbranem izdelku ali storitvi. Slednje lahko na platformo v oceno ponudi tudi podjetje samo. Na platformi je danes že več kot pol milijona že ocenjenih izdelkov in storitev, aktivnih preko 700 znamk z več kot milijon ocen oziroma mnenj ter navedbo preko 140 različnih certifikatov različnih nevtralnih institucij. Namreč, ni le kupec tisti, ki lahko prispeva svoje mnenje, na mnenja in izkušnje lahko odgovorijo tudi znamke oziroma proizvajalci izdelkov in storitev, prav tako lahko ti obstoječa prepričanja nadgradijo z različnimi informacijami, dejstvi, argumenti. Nekako tako kot ponudniki turističnih namestitev na TripAdvisorju odgovarjajo na komentarje zadovoljnih ali razočaranih gostov. Podjetja s tem pridobijo pomembne vpoglede kupcev v njihove izdelke, ki jih nato lahko uporabijo pri nadgradnji izdelka v še bolj trajnostnega.

Ker snovalci stremijo k čim bolj kredibilnim vpogledom v posamezen izdelek, so mnenjem kupcev in trditvam proizvajalcev dodali še informacije o trajnostnih certifikatih, ki jih ima izdelek, in drugih ključnih informacijah ter povezavah na za kupca pomembne vire (na primer na trajnostno poročilo podjetja, spletno stran ipd.), pri vsakem podjetju pa je zapisano tudi njegovo poslanstvo. Lepota vsega skupaj je, da se ocene kupcev za vsa področja oziroma za vse kriterije na koncu združijo v eno samo vrednost,  po kateri so nato izdelki v posameznih kategorijah rangirani.

Uporabnost in priljubljenost platforme, v kateri očitno vsi vidijo svojo prednost, se je uveljavila že do te mere, da tudi znamke same na svojih kanalih s ponosom navajajo doseženo število točk Really Good Score ter s tem vabijo svoje kupce in morebiti celo partnerje, da spoznajo platformo. Really Good Score je opredeljen kot ocena etičnosti izdelka, ki so jo podali ljudje. Cilj snovalcev na svetu je ambiciozen, če ne celo iluzoren (?), in sicer, da mora vsak izdelek na svetu imeti svoj Really Good Score. Preprosto zato, ker si, kot pravijo, želijo, da so vsa podjetja »F ... good«. A ne dobra zato, ker so dobrega okusa (ali doživetja), ampak zato, ker so dobra za »big mama Earth and her little Goblin children.« Namenoma puščam v izvirniku, da se pri prevodu ne izgubi njihov zares edinstven slog komuniciranja (za še boljši vtis preberite rubriko About na njihovi spletni strani). Uspeh se po dobrem letu od vzpostavitve platforme vidi tudi v tem, da podjetje poleg angleške pisarne v kratkem odpira še eno izpostavo v Amsterdamu, sledi Chicago, in pričakujemo lahko, da bo hitro sledila še kakšna.

Tožbe za zelene zavajalce

Da so za platformo mladi, kreativni in resnično zagnani posamezniki, ki želijo prispevati k izgradnji trajnostne družbe, pa zelo zgovorno pripoveduje oglaševalska akcija ob predstavitvi platforme. Načrtovali so jo za prvi april 2022 in ni bila prav nikakršna šala. Snovalci so v pesmi z naslovom »Stop the wash« povsem resno napovedali tožbo vsem podjetjem, ki bi iz pesmi povzela s proti kopiranju zaščiteno besedilo. In besedilo je zelo zvito in premeteno sestavljeno iz vseh klasičnih trditev zelenega zavajanja. Poslušajte skladbo na YouTubu, da se obranite pred kakšno morebitno tožbo (malce v šali, malo zares). Podobno provokativno humorno komunikacijo gre pričakovati tudi v prihodnje, obljubljajo. Se že veselim!

Really Good Score pa ima še nekaj izzivov; največji med njimi je najverjetneje prav ta, ki se pojavi v fizični trgovini. Ker se vrednost glede na novo prihajajoče komentarje in ocene kupcev za določen izdelek spreminja praktično v realnem času, so vse na izdelek natisnjene ali na embalažo dodane vrednosti pravzaprav že zastarele. V primeru e-trgovin je ta težava preprosto rešljiva, saj se znamka, ki v svoji spletni trgovini kot referenčno oceno uporablja tudi Really Good Score, lahko z ustrezno tehnično rešitvijo tega nenehno ažurira. V fizčni trgovini pa je stvar malce bolj zapletena. A brez skrbi, pravijo snovalci, tudi fizične trgovine so, kar zadeva cenovne in druge oznake, pred revolucijo; že v nekaj letih gre pričakovati digitalizirane cenovne zaslone, ki nam bodo (po vzoru oglasnih površin ob nogometnih stadionih, kjer smo še pred leti gledali zgolj klasične ceradne transparente, danes pa na digitalnih zaslonih prebiramo vse mogoča sporočila) poleg podatka o ceni lahko ponudili tudi vrsto drugih koristnih informacij o izdelku. Med katerimi bodo trajnostni kriteriji, upamo, na prvem mestu. (In tu pridejo na svoj račun ocene Really Good Score).

Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu #507. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.