zzz
Diggit

Kako se umetna inteligenca danes uporablja v novinarstvu?

Londonska šola za ekonomijo in politične vede je med med svetovnimi novinarskimi organizacijami izvedla raziskavo o umetni inteligenci (UI). Kar 73 odstotkov jih je navedlo, da UI predstavlja nove priložnosti za novinarstvo. 

V okviru pobude JournalismAI na Londonski šoli za ekonomijo in politične vede (LSE) je bilo v raziskavi o sodelovanju z umetno inteligenco in z njo povezanimi tehnologijami zajetih več kot 100 novinarskih organizacij iz 46 držav.

Približno 85 odstotkov anketirancev, med njimi so novinarji, tehnologi in menedžerji v novičarskih organizacijah, je do zdaj že eksperimentiralo z generativno umetno inteligenco za pomoč pri opravilih, kot so pisanje kode, ustvarjanje slik in pisanje povzetkov. Skoraj tri četrtine (73 odstotkov) novičarskih organizacij, ki so sodelovale v raziskavi, meni, da generativna umetna inteligenca (genAI), kot sta ChatGPT ali Google Bard, za novinarstvo predstavlja nove priložnosti. 

Glavna področja uporabe UI v novinarstvu

Obstajajo tri glavna področja, na katerih novinarji uporabljajo umetno inteligenco: 

  • zbiranje novic (zbiranje podatkov, odkrivanje trendov dezinformacij, iskanje teme za tematski članek ...);
  • priprava novic (obstajajo tudi klepetalni roboti za preverjanje dejstev, preverjanje dejanskih trditev);
  • distribucija novic. 

Nekateri anketiranci so opozorili, da lahko umetna inteligenca pomaga sprostiti zmogljivosti za bolj ustvarjalno delo, saj pomaga pri časovno intenzivnih opravilih, kot sta priprava transkriptov intervjujev in preverjanje dejstev. Analitik za strategijo umetne inteligence iz Francije, ki je sodeloval v raziskavi, je zapisal: »GenAI lahko spremeni naš način interakcije z informacijami, saj nam omogoča, da dojamemo ogromne količine podatkov, in izenači pogoje za visoko in nizko usposobljenost za delo s podatki.«

Anketiranci so izpostavili prednosti tehnologij genAI, kot so njihova dostopnost, nizke zahteve po tehničnem znanju in, kot je bilo opisano, njihova sposobnost razumevanja »konteksta«, zaradi katerih se razlikujejo od drugih tehnologij umetne inteligence, ki običajno zahtevajo poglobljeno strokovno znanje na področjih, kot je programiranje.

Vsako vsebino, ki jo ustvari UI, mora preveriti človek

Kljub tem priložnostim so anketiranci priznali, da mora vsako vsebino, ki jo ustvari umetna inteligenca, preveriti človek, da nehote ne pride do pristranskosti in nezanesljivosti. Urednik za razkrivanje dejstev na španski platformi za preverjanje dejstev je zapisal: »Ne glede na to, kako napredna bo umetna inteligenca, bodo človeška merila vedno bistvena v celotnem postopku preverjanja dejstev.«

Več kot 60 odstotkov anketirancev je opozorilo na zaskrbljenost glede etičnih posledic UI za novinarske vrednote, vključno z natančnostjo, poštenostjo in preglednostjo ter drugimi vidiki novinarstva. 

UI je istočasno grožnja in priložnost

»Z raziskavo smo ugotovili, da se novinarji in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z novinarstvom, v veliki meri čutijo odgovorne za novinarstvo. Novinarstvo po vsem svetu doživlja še eno obdobje vznemirljivih in strašljivih tehnoloških sprememb. Naša raziskava kaže, da nova generativna orodja umetne inteligence predstavljajo potencialno grožnjo celovitosti informacij in novičarskih medijev. Vendar pa ponujajo tudi neverjetno priložnost, da novinarstvo postane učinkovitejše, uspešnejše in bolj zaupanja vredno,« je komentiral profesor Charlie Beckett, soavtor raziskave in direktor združenja JournalismAI.

Mira Yaseen, soavtorica in vodilna raziskovalka, je dodala: »Sodelovanje z več kot 100 medijskimi organizacijami, ki se razlikujejo po velikosti, regiji, jeziku, poslanstvu in poslovnem modelu, ter poslušanje njihovih izkušenj z vključevanjem umetne inteligence v novinarstvo, je bilo neprecenljivo. Vedeli smo, da je integracija UI v novinarstvo dvorezen meč, tako kot skoraj vse, vendar se je v našem poročilu še jasneje pokazal globalni razkorak. Trenutno so gospodarske in družbene koristi UI skoncentrirane na globalnem severu, njene slabosti pa nesorazmerno prizadanejo globalni jug (npr. algoritemska pristranskost), kar še povečuje globalno neenakost.«  Dodaja še, da se moramo zavedati moči, ki jo ima umetna inteligenca ter da je nikakor ne smemo podcenjevati.

Intervju

Mojmir Šiftar
23. 12. 2024

Osrednji intervju v tokratni prilogi KuhaMMo smo namenili Mojmirju Šiftarju, chefu, ki…

Pen Klub je moj »zen garden« ali oaza miru. Tam lahko sprostim vso svojo kreativnost in resnično imam proste roke, da ustvarjam po svoji želji.

Monika Zajc
30. 11. 2024

Na naslovnici MM #521 je Monika Zajc, ki je pred letom dni prevzela vodenje digitalne…

Že od mladosti si vedno znova ponavljam: če sem dovolj pogumna, da začnem, sem dovolj pogumna, da uspem. Imam zelo enostavno strategijo, ki je vsaj v…

Hana Souček Martinc
30. 11. 2024

3. decembra bomo praznovali »ta veseli dan kulture«, mi pa smo se s Hano Souček Martinc…

»Kulturni projekti pogosto zahtevajo posebne pristope, ki vključujejo poudarjanje osebnega in estetskega vpliva. Ta vrsta komuniciranja se osredotoča…

Naši avtorji