Lušt: »Vztrajali smo pri svoji blagovni znamki«

S projektom gojenja paradižnikov v rastlinjaku v Pomurju sta začela Dejan Šumak in Martin Žigo, Kristjan Magdič pa je postal del Lušta, ko sta ugotovila, da le dobra ideja ni dovolj, ampak da v ekipi potrebujeta tudi nekoga z več poslovnimi izkušnjami. »Takrat smo verjeli v to, da je ideja dobra, želeli smo, da bi uspela, nismo pa vedeli, da bo zrasla v takšni meri, kot je; da bo prerasla naš rastlinjak, ki je tedaj meril štiri hektarje in smo ga od takrat že dvakrat razširili, tako da zdaj obsega že devet hektarjev,« je povedal Magdič.

Pravi, da so že na samem začetku vztrajali pri svoji ideji, da morajo biti v Sloveniji prisotni z lastno blagovno znamko. »Sam prihajam s področja marketinga in vedel sem, da če želimo, da bodo kupci na trgovskih policah opazili razliko med našim in drugim paradižnikom, mora biti naš predstavljen pod našim imenom in naprodaj v zabojčkih, ki se razlikujejo od drugih. Če bi ga prodajali v enakih zabojčkih, kot trgovci prodajajo uvožen paradižnik, bi zaman sporočali, na kakšen način gojimo paradižnik in kako se trudimo za trajnostni način pridelave.«

Prav na skrb za okolje so pri Luštu zelo ponosni in je zanje postala povsem samoumevna. Sporočila o tem, na kakšen način in v kakšnih rastlinjakih gojijo paradižnik Lušt, so nedvomno eden od njihovih atributov oziroma skrivnosti uspeha blagovne znamke, so prepričani.

Uspeh na Facebooku

Kot najboljši način komuniciranja s ciljno skupino se je zanje izkazala uporaba družbenih omrežij, predvsem Facebooka, na katerem so bili prisotni še preden so paradižnik sploh prvič predstavili javnosti. »Lahko bi rekel, da smo našo blagovno znamko zgradili izključno na Facebooku, kjer imamo danes več kot 50 tisoč sledilcev. Ko sem odprl naš profil, sem tam 'gradil' napetost – sporočal, da gradimo rastlinjak ali da na police prihaja nov paradižnik. Poleg Facebooka smo na začetku veliko stavili tudi na klasično publiciteto. Organizirali smo obiske našega rastlinjaka in nanje vabili smo novinarje, ministre in druge. V prvem letu je naš marketinški proračun znašal 50.000 evrov in v klasično oglaševanje nismo vložili praktično nič denarja,« pravi.

Stik s svojimi uporabniki ohranjajo tudi tako, da jih ti obiskujejo na njihovi »luštni« domačiji v Renkovcih. V lanskem letu jih je obiskalo približno 6000 ljudi, ki so jim omogočili ogled domačije (rastlinjak so zaradi možnega vnosa bolezni za javnost zaprli) in degustacijo paradižnika. Projekt, ki ga načrtujejo, pa se je zaradi koronakrize nekoliko ustavil, je tudi LUŠTna tržnica. »Enkrat tedensko bomo pred našo domačijo postavili stojnice, na katerih se bodo predstavili pridelovalci in predelovalci iz Pomurja in vesel sem, da bomo na ta način aktivirali tudi druge ponudnike iz naše regije,« je povedal sogovornik, ki dodaja, da imajo vedno v mislih, kaj novega bi še lahko ponudili in predstavili.

Slovenski paradižnik vse leto

Trenutno že gradijo rastlinjak za zimsko vzgojo, s pomočjo katerega bodo na trgu prisotni vse leto. Ta trenutek noben ponudnik v Sloveniji ne more vzgajati paradižnika pozimi, zato je ves paradižnik, ki ga najdemo na policah v zimskih mesecih, uvožen. Z novim rastlinjakom se bo to spremenilo in Luštov paradižnik bomo lahko kupovali in jedli vseh dvanajst mesecev v letu. Med načrti za prihodnost je tudi prenovitev spletne strani ter Luštovega logotipa in celostne grafične podobe, ki so ju zasnovali leta 2012. »Naredili smo več predlogov celostne grafične podobe, s katerimi smo šli v Tuš, ki je bil takrat naš največji kupec. Skupaj smo izbrali logotip oziroma bolje rečeno – za nas so ga izbrali oni, saj so v trenutku, ko so ga videli, rekli: 'To je to, to ste vi! Ste mladi in zagnani in ta logotip je kot nalašč za vašo zgodbo!'« je dogajanje iz tistega časa opisal Kristjan Magdič.