zapancic
Intervju

Knjiga, ki ruši rekorde

V petek so na 38. Slovenskem knjižnem sejmu razglasili knjgo leta. To je postala knjiga Življenje v sivi coni, ki je letošnjo jesen med slovenskimi bralci požela ogromno pozornosti.

Avtor knjige je David Zupančič, mladi specializant infektologije, avtor podkasta Umetnost lenarjenja pa tudi vplivnež z Instagrama, saj njegovemu profilu ministry.for.wtf sledi skoraj 34 tisoč sledilcev.

Knjigo so izdali pri založbi Mladinska knjiga, kjer pravijo, da jih je njen uspeh kar nekoliko presenetil. »Knjiga je postala prodajna uspešnica, še preden je prišla na police knjigarn. Davidovi sledilci so v spletni knjigarni emka.si že prvi prodajni dan pokupili več kot štiristo izvodov – še preden je David objavil novico, da je knjiga izšla. V prvih petih dneh je bilo prodanih 778 izvodov, v prvem tednu 1233, po štirinajstih dneh pa skoraj 2300 izvodov, kar je celotna prva naklada. To je fenomen, kot ga v Sloveniji še nismo videli, ne pri domačih ne pri tujih avtorjih,« so v Mladinski knjigi povedali za MM. Zadovoljen je seveda tudi David Zupančič, s katerim smo se pogovarjali na predstavitvi knjige, ki je bila odlično obiskana.

David, nekje sem zasledila, da ste si od nekdaj želeli napisati knjigo. Ali to drži?

Res je. Moj oče in dedek sta pisatelja in lahko rečem, da je bil dedek moj idol. Še preden sem začel hoditi v osnovno šolo, sem na njegovem pisalnem stroju pisal pravljice in vsem pripovedoval, da bom, ko bom »velik«, tudi jaz pisatelj. Tega sem si vedno želel in zdi se mi, da sem čisto naravno razvil tudi sposobnost za pisanje.

Želja je torej uresničena in to z velikanskim uspehom. Klasično vprašanje, pa vendar: ste pričakovali takšen odziv?

Nikakor ne. Vedno sem govoril, da bom nekoč napisal knjigo, nisem pa si upal pričakovati, da bo tako uspešna, saj nisem želel biti razočaran. Ko pišeš knjigo, je seveda tvoj cilj, tvoja želja, da jo bodo ljudje brali, a takšnega odziva nisem pričaloval. Uspeh pa ni presenetil samo mene, ampak tudi predstavnike založbe. To so ljudje, ki se s tem ukvarjajo že dolga leta in so videli že marsikaj, pa so rekli, da česa takšnega tudi oni še niso doživeli.

Vse se je začelo s profilom na Instagramu, ki ste ga odprli v času epidemije. Kakšen je bil takrat vaš namen?

Priznam, da sem si želel, da bi moje objave dosegle čim širši krog ljudi, saj je šlo za objave, v katerih sem predstavljal stališče znanstvene stroke v času, ko se o virusu SARS-CoV-2 in zaščitnih ukrepih še ni vedelo veliko, so pa krožile številne teorije. Imel sem tudi željo ljudi pomiriti, saj je takrat prišlo do prave eksplozije anksioznosti, ko nismo vedeli, kako se bo situacija razvijala. Moj cilj je bil o situaciji poročati realno in ljudje so se na to pozitivno odzvali. Vse se je nato razvijalo organsko, število sledilcev je raslo, sam pa sem sčasoma začel govoriti tudi o drugih temah – med drugim o infektologiji, stresu, duševnem zdravju, otroških tematikah ...

Koliko dodatnega časa vam vzamejo objave? Vemo, da je zdravniški poklic naporen, imate tudi družino, verjetno pa zdaj čutite tudi nekakšno odgovornost do skupnosti, ki ste jo ustvarili na Instagramu?

To mi je pravzaprav pri tem najlepše. Sem sam svoj šef in objavljam, ko čutim, da je čas za to. Če imam čas, objavljam več, če ga nimam, manj. To me res ne obremenjuje, čeprav imate prav. Zgradil sem neko skupnost, med mojimi sledilci so takšni, ki mi sledijo že nekaj let. Zanimivo je, da sem bil takrat še povsem anonimen, danes pa tega ni več. Ljudje me ustavijo, me pozdravijo, všeč pa mi je, da se mi še danes marsikdo zahvali za moje delo in poročanje v času epidemije.

Letos poleti ste se odločili, da boste začeli tudi s podkastom, ki ste ga poimenovali Umetnost lenarjenja. Je bil to logičen naslednji korak?

Razmišljal sem, da bi začel s svojim kanalom na YouTubu, a sem se zavedal, da bi mi montaže vzele preveč časa, veliko ljudi pa mi je predlagalo, da bi poskusil s podkastom. Koncept podkastov mi je všeč – predvsem to, da imaš lahko z nekim strokovnjakom malce daljši pogovor na neko temo, da lahko pokrivaš različne teme in da je konec koncev to nekje shranjeno in na voljo poslušalcem. Omejil sem se na eno epizodo na mesec in lahko povem, da imam kar dosti poslušalcev.

Umetnost lenarjenja je tudi naslov enega od poglavij v knjigi, na začetku katerega ste zapisali: »Lenarjenje rešuje življenja. Če si iz vseh mojih zapisov zapomnite le en napotek za lepše življenje, naj bo to zgornji stavek.« Zakaj?

Verjamem v to, da ljudje ne smemo od sebe pričakovati preveč in da moramo občasno biti tudi neproduktivni. Kdaj pa kdaj moramo početi tudi stvari »za dušo« in to brez slabe vesti. Seveda ni v redu, da cele dneve ležimo na kavču in gledamo televizijo, ampak včasih se zares lahko ustavimo in počnemo tudi to. Ta umetnost je v tem, da odpremo nek ventil in temu aktivno in zavestno posvetimo svojo pozornost. Da se sprostimo brez slabe vesti.

V založbi so v predstavitvi knjige zapisali: »S to knjigo smo dobili slovenskega Adama Kaya.« (Za vse, ki Kaya ne poznate – gre za ginekologa, avtorja uspešnice Tole bo bolelo, ki je znan po svojem duhovitem pisanju, op. p.). Vam je to v čast ali je morda tudi breme?

To, da me po slogu primerjajo z njim, mi je v čast, seveda. Vendarle so njegove knjige prodajne uspešnice, ki jih berejo milijoni bralcev po vsem svetu. Sam nisem prebral vseh njegovih knjig, res pa je, da ko sem prvič prebral izsek iz ene od njih, sem pomislil, da bi morda tudi sam poskusil s pisanjem. Da bi dal na papir to »tragikomiko« našega zdravstvenega sistema na zanimiv način. Pomislil sem, da se takšne stvari berejo in na nek način me je to spodbudilo, da poskusim tudi sam. Je pa med nama zagotovo tudi kar precej razlik.

Članek je izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, december 2022, #498. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

Intervju

z
20. 11. 2024

Ob 30. obletnici delovanja najbolj prepoznavne in priznane znamke v svetu moške mode v…

gizem
16. 11. 2024

O programih izobraževanja in usposabljanja zaposlenih smo se pogovarjali z Gizem Ozturk,…

Sasha Savić
09. 11. 2024

Ključ do uspeha vsakega vodje je v tem, da najde prave ljudi, je prepričan Sasha Savić,…

Moj glavni kriterij pri izbiri ljudi je bil občutek, da posameznik pred mano goji globoko strast do oglaševalske industrije in blagovnih znamk ter to…

Naši avtorji