»Les kot gradbeni material je v deželi peska velika atrakcija«
»Če bi v Evropi za 10 % povečali delež na novo zgrajenih hiš iz lesa, bi količino CO2 zmanjšali za 25 % odstotkov na leto,« pravi Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, ki je zgradilo slovenski paviljon na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju.
Simona Kruhar Gaberšček
V Dubaju se je ob uradni otvoritvi slovenskega paviljona mudil tudi del uredniške ekipe Marketing magazina in ob tej priložnosti smo Škrabcu zastavili nekaj vprašanj o gradnji tega zahtevnega projekta in leseni gradnji, ki je v Dubaju sploh ne poznajo.
V podjetju Riko ste gradnjo slovenskega paviljona na svetovni razstavi Dubai Expo 2020 uspešno zaključili že na začetku letošnjega leta. Koliko časa je trajala sama gradnja in s katerimi največjimi izzivi ste se spopadali v tem procesu?
Gradbeno dovoljenje za izgradnjo paviljona je bilo izdano v drugi polovici januarja 2020, natanko po letu dni smo zaključili samo gradnjo. Na gradbišču Expa smo začeli med zadnjimi; Rikov inženirski know-how, ki združuje odlike projektnega vodenja, interdisciplinarni pristop in uporabo tehnologije BIM, je pripomogel, da smo gradnjo med prvimi uspešno tudi zaključili. Ker je ta potekala v času najstrožjih ukrepov, naši monterji iz Slovenije niso smeli potovati v Dubaj, tako da smo morali naše lokalne izvajalce na daljavo izobraziti glede montaže lesene konstrukcije. Vsekakor so okužbe sodelavcev na gradbišču, pri naših podizvajalcih in pri nas samih ter zamik gradnje v vroče poletne mesece procese otežile, vendar smo uspeli premagati tudi to.
Riko ima bogate izkušnje s področja lesene gradnje, ki so vam zelo prav prišle tudi v primeru razstave Dubai Expo, saj je slovenski paviljon v največji meri izdelan iz lesa. Pri tem je zanimivo dejstvo, da v Združenih arabskih emiratih lesena gradnja ni le nepoznana, temveč ni niti zakonsko regulirana. Kaj je to dejstvo pomenilo za Riko? Vam je to morebiti predstavljalo dodatne prepreke in kako ste jih rešili?
Zalivske države ne poznajo lesa kot gradbenega oz. nosilnega elementa, zato smo morali pristojne najprej prepričati v varnost in upravičenost objekta. Predstavnikom lokalnih institucij smo morali predstaviti osnovne principe projektiranja po standardu EUROCODE za leseno gradnjo ter osnovna načela požarnega načrtovanja, da so pristojni inženirji razumeli inženirsko ozadje ter na koncu odobrili naše izvedbene načrte. Kot že rečeno, smo nato morali še lokalne izvajalce na daljavo izobraziti glede montaže lesene konstrukcije, saj naši delavci v času ostrih ukrepov niso smeli potovati v Dubaj.
Slovenski paviljon je poseben prav zaradi svoje lesene gradnje in treh izstopajočih elementov – vode, lebdečega gozda in velikega sita iz lesa, ki deluje kot senčnik, pri čemer povsem po naključju asociira na enega od najbolj znanih izdelkov, ki prihajajo iz Ribnice, od koder izhaja Riko. Kaj ponazarja les kot gradbeni material?
Ne le našo izvornost, na kateri lahko gradimo tudi izvirnost, temveč tudi našo skupno prihodnost, ki mora biti zelena, trajnostna. Podatek je zgovoren: če bi v Evropi za 10 % povečali delež na novo zgrajenih hiš iz lesa, bi količino CO2 zmanjšali za 25 % odstotkov na leto.
Ste si že imeli priložnost ogledati tudi paviljone katere od drugih držav? Kateri so vas najbolj navdušili in zakaj?
Težko kar koli izpostavim, saj je to dejanska platforma presežkov posameznih držav. Priznam, da me je Expo navdušil, kot sem ga uspel doživeti v bolj omejenem času. In ponosen sem, da se Slovenija predstavlja s tako impozantnim paviljonom, ki zbuja res veliko občudovanje in navdušenje obiskovalcev.
Organizatorji Expa pričakujejo, da bo razstavo v šestih mesecih obiskalo okoli 25 milijonov ljudi. Kakšna so vaša pričakovanja od razstave? Ali vam bo takšna izpostavitev vašega podjetja po vaši oceni prinesla tudi nove poslovne priložnosti v tem delu sveta?
Zagotovo. Prepričani smo, da lahko tako obiskovalcem Expa kot tudi domačinom preko paviljona predstavimo tip lesene gradnje, ki vsebuje vsa trajnostna načela, se zmore prilagajati še tako zahtevnim okoljem ter še tako drznim arhitekturnim rešitvam in bivanjskim pričakovanjem. Les kot gradbeni material je v deželi peska velika atrakcija, zato že slovenski paviljon zdaj zbuja veliko zanimanja. Zagotovo pa bo tudi obiskovalce Expa z Zahoda leseni paviljon v Dubaju še dodatno prepričal o široki rabi in pomenu, ki ga ima les. In Riko se dejansko na tem področju umešča med referenčne ponudnike in izvajalce lesene gradnje.
Arabska poslovna kultura se precej razlikuje od naše, zahodne. Kaj vas je najbolj presenetilo, ko ste na začetku začeli sodelovati s tamkajšnjimi podjetji? Katere so njihove najbolj izstopajoče poslovne navade, za katere ste potrebovali največ časa, da ste jih osvojili?
Mene osebno vselej zanimajo samo podobnosti, ne toliko razlike. Ne nazadnje Riko deluje na mnogih različnih trgih, kjer pa vsepovsod velja korekten, profesionalen in spoštljiv odnos tako do vseh sodelujočih kot tudi na splošno do lokalne kulture, poslovnih navad in lokalnih poslovnih praks. In naj poudarim, da ima spoštljiv odnos v Dubaju še toliko večjo vrednost, saj je tu zgoščena raznolikost celotnega sveta. In če je to del tvoje osebne in obenem profesionalne drže, so tudi veliko prej opravičljive kakšne nerodnosti, ki se zgodijo zaradi morebitnih nepoznavanj kulturnih specifik, ki pa jih je v Dubaju res veliko. Glede sodelovanja z lokalnimi gradbenimi podjetji pa lahko le rečem, da je inženirski jezik univerzalen povsod po svetu in združuje vse sodelujoče s skupnim ciljem – gradnjo in ustvarjanjem nečesa novega.
Urednikov izbor
