hamo
Intervju

»Manjka nam filter, ki bi ločil dobro glasbo od dobrega marketinga«

Matevž Šalehar, ki ga večina oboževalcev pozna pod nadimkom Hamo, je pevec, basist, kitarist in frontman zasedbe Hamo & Tribute 2 Love. V svoji malo več kot 25- in malo manj kot 30-letni karieri je doživel vse – od kaset do umetne inteligence.

Zato smo se z njim pogovarjali prav o tem prepletu med tehnologijo, glasbo, oglaševanjem in spremembami.

V digitalni dobi se veliko umetnikov poslužuje novih tehnologij. Kako vi gledate na povezavo med glasbo in tehnologijo?

To gre od nekdaj z roko v roki. V mojem času smo zamenjali že kar nekaj snemalnih tehnologij. Od trakov, A data, bete, diskov. Vsaka tehnologija je odprla neke nove možnosti. Orodja za ustvarjalnost so vedno bolj uporabna in intuitivna. Jaz sem velik oboževalec bližnjic, zato je moj palec pri tehnologiji vedno obrnjen navzgor. Če si včasih za snemanje kitare porabil cel dan samo zato, da si našel kompromis med mikrofonom, ojačevalcem in prostorom, zdaj to narediš z nekaj kliki. To prihrani ogromno časa in energije za snemanje in ustvarjalnost.     

 

Ali menite, da je glasbenik danes skorajda prisiljen v oglaševanje svoje glasbe na družbenih omrežjih? Kako se sami soočate s tem izzivom?

Seveda. Založbe, ki so skrbele za promocijo glasbe pred leti, ne funkcionirajo več v nobenem smislu, sploh na manjših trgih, kot je naša država. Tukaj nam družbena omrežja na nek način pridejo prav. Seveda je ta marketing za seboj potegnil ogromno neke kreative. Namesto, da bi se glasbeniki ukvarjali z glasbo, zdaj snemamo filmčke, reele itd. To ne ustreza vsem, predvsem pa manjka nek filter, ki bi ločil dobro glasbo od dobrega marketinga. Ko greš na TikTok ali Instagram, je vse popolno, pa v resnici ni. Včasih so bili ta filter uredniki, založbe, studii … Če nisi znal igrati, peti, te ni bilo. Zdaj je za slednje lažje (smeh).

Kako na vas vpliva digitalna doba? Se počutite bolj povezani z občinstvom ali morda tudi odtujeni?

V nekem smislu smo povezani bolje in to se mi zdi fino, problem nastane, ko smo povezani preveč. Ko vsega tega še ni bilo, si se moral zelo potruditi, če si želel priti v stik z nekom z odra. Zdaj je to dva klika stran in včasih nam je to malo naporno. Če želiš ugoditi in odgovoriti vsem, ki ti pišejo, si spet zapravil ogromno časa in tega nam že tako ali tako zmanjkuje, ker snemamo filmčke (smeh). Tudi za veliki akustični koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki bo že zelo kmalu, 4. decembra, še vedno snemamo kar se le da kreativne in izvirne videe, da bi le ljudem na tisoč in en način povedali, kaj vse jih čaka. Poleg akustičnega albuma Iz4Kani Lajv, ki ga lastniki vstopnic že lahko poslušajo v digitalni različici, medtem ko bo na koncertu na voljo v omejeni seriji vinilnih plošč Vol. 1 in Vol. 2. Očitno so vsebine zanimive, ker je na voljo le še zadnjih nekaj vstopnic.

Umestitev  »starih rockerjev« v digitalni svet ni vedno preprosta. Kako ste se sami prilagodili, da bi ostali v stiku z mladim občinstvom?

Zase pravim, da nisem ne star, ne rocker (smeh). Digitalni svet me je ujel, ko sem bil star osemnajst let in takrat sem zlahka in z veseljem sprejel to preobrazbo. Publika pa sledi vsebini. Komadi, ki jih pišem, imajo vedno več modrosti, so z leti manj uvidevni in manj politično korektni, predvsem pa govorijo o rečeh, ki se dogajajo vsem. Verjetno med »vse« sodijo tudi mladi. Predvsem se nismo prav veliko prilagajali, mislim, da je mladim všeč prav to. 

Umirajoča generacija fizičnih albumov in vse večji poudarek na pretočnih platformah – kako to vpliva na vaše ustvarjanje in odnos do glasbe?

Zagotovo imajo manjši trgi tukaj nek finančni minus. Produkcija albuma nas stane isto, prodaja preko pretočnih platform pa na dvomilijonskem trgu ni primerljiva z Ameriko ali Nemčijo. Pretočne platforme so narejene za ogromne trge, tam to super funkcionira, pri nas pa malo manj. Saj veste, prej si moral za »nulo« v produkciji albuma prodati 10.000 albumov, na pretočni platformi moraš tej številki dodati dve ali tri ničle. In te publike, če ne greš onkraj meja, z našo glasbo pri nas ne dobiš.

Vedno pogosteje se za ustvarjanje glasbe uporablja umetna inteligenca. Kako se kot glasbenik počutite ob konkurenci s strani UI?

Umetna inteligenca je super. To ni konkurenca, ampak orodje. Vedno, ko se pojavi novo orodje, završi neka panika. Spominjam se interneta. Kataklizma (smeh). Danes si težko predstavljam svet brez njega. UI črpa iz baze podatkov, ki so jo ustvarili znanstveniki, filozofi, glasbeniki …, skratka, kul in brihtni ljudje, ki so za seboj pustili neko inteligentno vsebino. Če je UI vsaj malo inteligentna, lahko iz teh podatkov naredi še bolj inteligentne stvari. Človeška superiornost je tako ali tako precenjena. Preštejte vse vojne na svetu in vam bo jasno, zakaj. Morda je UI bog, ki ga že tisočletja iščemo na nebu. Nekaj, kar se bo učilo iz naših napak in jih ne ponavljalo. Če bo pa začela snemati boljšo glasbo, kot jo delamo, pa tudi ni tako slabo. Vsi imamo radi dobro glasbo (smeh). Bom pač počel kaj drugega.

Intervju lahko v celoti preberete v Marketing magazinu december 2024, #522. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

Intervju

zz
29. 03. 2025

Daniel Fazlić, direktor digitalnega razvoja v medijskem podjetju Bloomberg Adria, velja…

Uvedba umetne inteligence je bila moj osebni projekt, s katerim sem želel dokazati več stvari. Prvič, da UI ni samo ChatGPT in da jo je možno…

bonšek
29. 03. 2025

Žal tudi na področju odnosov z javnostmi (tako kot tudi v marketingu) velja, da je »…

Zaradi umetne inteligence bomo imeli več časa za strategije, pisna komunikacija bo morda hitrejša, a prav slog, ton in vsebinska raznolikost bodo še…

zz
28. 03. 2025

Od lanskega svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici sta Mastercard in agencija…

Naši avtorji