bla
Intervju

»Naj bo mar nam vsem«

S Petro Marinko, ki s svojo kozmetično linijo Nabie z učinkovino CBD sledi filozofiji »čistih« izdelkov, smo se pogovarjali o t. i. čisti, clean kozmetiki, ki ne vsebuje ničesar, kar bi škodovalo zdravju.

V času, ko ljudje – morda tudi po zaslugi predolgega koronavirusnega obdobja – spoznavamo, da je v naših življenjih preveč odvečnih stvari, to razmišljanje prenašamo tudi na druga področja, ki se nas vsakodnevno dotikajo. Zato ne preseneča, da vedno več pozornosti posvečamo tudi t. i. čisti, clean kozmetiki, ki ne vsebuje ničesar, kar bi škodovalo zdravju. Nanjo prisega tudi Petra Marinko, ki s svojo kozmetično linijo Nabie z učinkovino CBD že od samega začetka sledi filozofiji »čistih« izdelkov. Svoje znanje s tega področja stalno izpopolnjuje in bo o tem govorila tudi na prihajajoči konferenci DIGGIT. S podjetnico, ki ji načrtov za prihodnost nikoli ne zmanjka, smo se pogovarjali v njeni trgovinici Nabie CBD Shop na Cankarjevem nabrežju v Ljubljani, kjer minimalistično oblikovane izdelke Nabie v beli embalaži razigrano dopolnjujejo vitamini Minka v barvi mavrice. Z nami ni delila le svojih izjemno zanimivih spoznanj o kozmetični industriji, temveč tudi o svoji podjetniški poti in lekcijah, ki jih je osvojila na njej, zaupala pa nam je tudi marsikaj osebnega.

Že štiri leta je od takrat, ko smo v reviji SaMMozavestno kot prvi objavili članek o blagovni znamki Nabie, ki ste jo takrat že kakšno leto razvijali, a si je šele utirala svojo pot na prodajne police. Bi se še enkrat odločili za to podjetniško pot, če bi vedeli, kakšni izzivi so pred vami?

Bi. Rada delam to, kar delam. Morda bi se vsega skupaj lotila še z večjim entuziazmom in manj negotovsti. To obdobje je bilo zame neprecenljivo. V štirih letih smo naredili zares veliko, velikokrat delali na mejah zmožnega, garali, veliko poguma in zelo ključnih odočlitev je bilo potrebnih, vmes so bili časi nenaklonjeni takšnim podvigom, veliko je bilo tudi preprek in marsikaj ni šlo tako hitro, kot sem si želela. Veliko sem se v teh štirih letih naučila, prišlo je do čudovitih sodelovanj, pa tudi razhodov in vse to te nekaj nauči. Energija z leti raste in želja ni ugasnila, to se mi zdi izjemno pomembno. Seveda ni šlo vedno vse po načrtih in ne vse tako, kot je bilo sprva zamišljeno, ampak tudi v tem je svoj čar.

Veliko projektov je sprva evforično dobrih in so krasni, ampak se čez nekaj časa to izpoje. Pri Nabie to ne ugaša, ampak se zdi, kot da se še krepi in to je resnično krasno. Vesela sem, da živim Nabie.

Blagovno znamko izdelkov Nabie odlikuje minimalistična podoba, izdelki so v belih tulcih, kjer so s črno barvo izpostavljeni zapis CBD in nato ime izdelka. Celostna grafična podoba je vaše delo, saj ste po izobrazbi arhitektka in ste v svoji karieri poskrbeli tudi za zasnovo marsikatere druge embalaže ali podobe blagovne znamke. Za kako veliko prednost so se vaša oblikovalska znanja izkazala pri procesu znamčenja vaših izdelkov?

Vsa ta znanja so mi izjemno koristila. Že z vidika finančnega vložka, saj veliko stvari ni bilo potrebno dati izdelati drugim, ker sem jih znala sama, najbolj pa zato, ker je tako blagovna znamka v celoti lahko takšna, kot sem si želela. Oblikovalec mora vedno slišati in upoštevati naročnika. Tako je projekt skoraj vedno nek kompromis, skupek tistega, kar si želi naročnik, in tega, kar oblikovalec zasnuje. Zelo redko ima oblikovalec povsem prosto pot. V mojem primeru je ta prosta pot pomenila izjemno svobodo. Sprva me je to tudi malo begalo, ker si tudi sam svoj kritik in je to resnično težko delo. Vedno rada rečem, da je snovanje izdelka podobno arhitekturi. Projektiranje je zelo podobno. In arhitekt je tisti, ki ima končno vizijo. V mojem primeru se je spremenila le vrsta, tip objekta, ki naenkrat ni bil stavba, ampak izdelek na polici. Vsak produkt posebej deluje kot celota in je del neke skupnosti, naselja, in to je blagovna znamka. Vzporednic je res veliko.

Morda naj kot zanimivost povem, da je bila prva stvar, ki sem jo dala delati nekomu drugemu, grafični dizajn. Kar je zelo zanimivo, ko pa sem sama to znala. Seveda so bile osnove postavljene, ampak apliciranje grafik in multipliciranje ideje na druge izdelke pa je lahko postalo delo nekoga drugega. Ker sama zelo težko »izprežem«, je bil to zame velik korak in to v najboljšo možno smer.

Celotna blagovna znamka Nabie je bila že od začetka zastavljena tako, da ji lahko dodajamo različne elemente. To je prosta pot za prilagajanja; trendom, času, potrebam, konkurenci, trgu ... Zelo rada imam modularnost. V vse svoje projekte sem poskušala vpletati modularnost, ker se časi spreminjajo in tako se spreminjajo tudi potrebe. To sem poskusila vnesti tudi v blagovno znamko Nabie. Z minimalistično podobo v tulcih, z nič preveč, samo z nujnimi besedili na embalaži sem želela, da se že na prvi pogled vidi, kaj Nabie je.

Morda pa svoje delo še vedno jemljem malo preveč arhitekturno (smeh).

Izdelke pod blagovno znamko Nabie ste najprej proizvajali v stekleni embalaži, nove pa lahko dobimo v aluminijastih tubah. Z leti so verjetno zorela tudi vaša znanja s področja embalaže, saj ste si že od samega začetka prizadevali, da bi ta imela čim manjši obremenilni učinek na okolje. Kaj ste spoznali glede same embalaže – katera je tista, ki najmanj škoduje okolju, in kako ta spoznanja uporabljate pri snovanju vaših izdelkov?

Vodilo pri embalaži je bilo že navzven pokazati, kaj smo, kdo smo in kaj v naših izdelkih je oziroma česa ni. Iz našega prvega intervjuja za MM so zvenele besede »očiščen vsega odvečnega«. In točno to se vidi že na embalaži. 

Embalaža je zahtevala svojevrstno raziskavo. Kaj uporabiti, koliko je nekaj v resnici okolju prijazno, če se za izdelavo uporabi toliko in toliko energije, kako se reciklira, koliko dela bo imela stranka z ločevanjem ... In spet smo želeli združiti več stvari. Prva je bil vpliv na okolje, druga je bil vpliv embalaže na naše izdelke in tretja kot izziv ponuditi nekaj drugačnega, malo neobičajnega. Steklo se je v prvi liniji zdelo kot odlična izbira, ne samo zaradi reciklaže, ampak tudi, ker smo s tem zmanjšali prehajanje mikroplastike v naše izdelke in ponudili elegantno rešitev, ki jo ima stranka z veseljem na vidnem mestu v kopalnici. Plastiki se ni mogoče popolnoma izogniti in vseskozi me je motila losjonska pumpica, ki je še vedno lahko samo plastična. V novi liniji smo šli še korak dlje ali morda korak nazaj, da smo prišli dlje – kakor se vzame. Izdelke smo dali v aluminijaste tube. Aluminij je material, ki se v največji meri reciklira. Videti je fenomenalno, zaradi posebne bariere – seveda neškodljive – vsebina z ničemer ni kontaminirana, iz tube se da iztisniti vso vsebino in zelo praktična je tudi za na pot. Hkrati je zelo lahka in je tudi pošiljanje precej cenejše. S koničasto konico smo dosegli najmanjši možni stik s plastiko. Konica omogoča tudi lažje nanašanje izdelkov na kožo in tako smo s tem poskrbeli tudi zato, da stranka sama ne kontaminira izdelka z zajemanjem v lončku. Resnično premišljena poteza.

Eden od večjih izzivov, s katerimi ste se spopadali pri vstopu na trg, je bilo dokazovanje, da učinkovina CBD ne pomeni enako kot THC in da ne povzroča zasvojenosti, kot si verjetno še marsikdo predstavlja. Kako ste ozaveščali ljudi o tem, kaj CBD sploh je?

Ja, to je bila kar težka naloga. Kljub temu, da je CBD v Sloveniji relativno razširjen, je še vedno z vsem, kar je povezano s konopljo, ogromno predsodkov in ljudje se je včasih še vedno bojijo, čeprav je tega precej manj. Sami smo se tega lotili z izobraževanji, ljudem smo ponudili svetovanja, včasih zelo strokovno razlagali. Odgovarjamo na vsa vprašanja in se resnično trudimo, da ljudje dobijo pravo sliko. Poskusili smo tudi tako, da smo dali izdelke strankam na pokušino, da so sami videli, da so lahko učinki samo pozitivni, brez vplivov na psihofizične sposobnosti, in bili včasih še sami presenečeni nad pozitivnimi rezultati, o katerih so poročali. V podjetju se udeležujemo vseh vrst strokovnih predavanj, konferenc in redno spremljamo raziskave na tem področju, ki jih z veseljem prenašamo na stranke. Toliko pozitivnih učinkov na kožo, telo in um bi bilo enostavno pretežko prezreti in z veseljem ozaveščamo tudi o tem.

V svetu kozmetike je – podobno kot pri prehrani – v trendu t. i. čista, clean, kozmetika. O tem boste govorili tudi na majskem dogodku DIGGIT, ki je posvečen trendom prihodnosti. Kako vi razumete pojem »čiste« kozmetike in ali menite, da je to dejansko prihodnost kozmetične industrije, saj bodo ljudje vedno bolj ozaveščeni tudi o tem, kaj nanašajo nase in ne samo vase?

Sama mislim, da to ne bi smel biti samo trend, ampak resnično edina možna pot v prihodnost. Ko sem spoznala, kaj vse je v izdelkih, kako škodljivo je lahko in včasih zares povsem nepotrebno, sem bila res presenečena. Velikokrat se takšne sestavine dodaja samo zaradi vonja, okusa in boljše mazljivosti ali zato, ker je ceneje in bo dobiček večji, in niti ne zaradi učinka. Presenečena sem, da se to sploh dovoli in tudi, da o tem v resnici sploh nič ne vemo.

Pojem »čisto« je kar naenkrat dobil drugi pomen. Jaz ga razumem kot nekaj, kar ne škodi na noben način. »Čisti« izdelek ima preverjene sestavine, ki ne povzročajo težav, niso rakotvorne, ne povzročajo bolezni, niso hormonski motilci, ne povzročajo alergij, niso toksične za okolje ali za naše telo, skratka nekaj, kar na splošno ne škoduje. Precej lažje je to napisati na list, kot narediti izdelek, ki tega ne vsebuje. Včasih je neka sestavina čista, pa je v kombinaciji z drugo čisto sestavino lahko zelo toksična. Sestavin pa je veliko in nemogoče je poznati vse in potem je tu še več imen za iste sestavine, ki spet lahko zavajajo. Industrija uporablja različne tehnike zavajanja potrošnikov, ena od teh so tudi izrazi bio, eko, dermatološko testirano, certificirano, green ..., ki so seveda dobrodošle in zares super, če je izdelek vse to, ampak to nikakor ne pomeni, da je izdelek tudi v resnici neškodljiv. In grozno je, kako se na nevednosti še vedno ogromno služi, ljudje pa v dobri veri, ker mislijo, da kupijo bolje, za to odštejejo celo še več denarja.

Povprečen potrošnik vsega tega sploh ne more vedeti. Ob krutem spoznanju, kaj vse nanašamo nase in vase, sem se zavezala, da bomo z neškodljivim pristopom sledili filozofiji »čistih« izdelkov in trgu ponudili izdelke, ki le na neškodljiv način lahko pomagajo pri različnih težavah. Termina »čisti izdelki« in »čisto življenje« sta v Sloveniji še premalo poznana in se o njiju še mnogo premalo govori, zato tudi mi poskušamo na različne načine ozaveščati o tem in o prednostih, nujnostih, ki jih »čisto« prinaša. Za prepoznavanje vsega slabega je potrebno ogromno znanja, težko pa je tudi vse slabo eliminirati. Ker smo se sami zelo izobrazili na tem področju in tudi zelo premišljeno izdelovali naše izdelke, preučevali sestavine in učinke, ki jih imajo, bi bilo narobe, če vsega tega znanja ne bi delili. Tudi konferenca, kot je DIGGIT, je eden od načinov, kako to prenašati na druge, zato sem izjemno vesela, da imam to priložnost.

Kot pravite, želite torej ljudi izobraževati o tem, da je pomembno prebirati sestavine na embalaži kozmetike, kar je za večino ljudi velik zalogaj, saj se ne znajdejo v množici tujk. Bi nam lahko podali nekaj nasvetov, na kaj naj bomo pozorni, ko kupujemo kozmetične izdelke, da bi se lahko prepričali, da so čim bolj naravni? Česa naj ne vsebujejo?

Črni seznam je zelo dolg, je pa nekaj škodljivih sestavin, ki jih zlahka prepoznamo, na primer SLS, natrijev lavret sulfat, ki ga najdemo v šamponih in milih, je ena od takšnih sestavin, ki je najbolj pogosto uporabljena in zelo škodljiva. Potem so tu še mineralna olja, parabeni, rakotvorni BHA, formaldehidi, ftalati, triklosan, hidrokinon, ciklični silikoni, EDTA, toluen, pa parfumi, PEG, fenoksietanol ... Tega je res veliko. Težave na primer lahko povzroča že sivkino eterično olje, ki je takšen hormonski motilec, da lahko punčkam, pa tudi fantkom, ki so jim prevečkrat izpostavljeni, začnejo rasti prsi, pa takšnega opozorila ne boste nikjer prebrali. Pa recimo lanolin, ki ga uporabljajo tudi v izdelkih za doječe matere, pa je lahko v njem skritih več tipov ostankov rakotvornih pesticidov, ki se nabirajo v maščobnih tkivih in tudi v materinem mleku. Pa težke kovine, ki jih rastline posrkajo iz tal, njihovega porekla in kje so rasle, pa nihče ne preverja, kaj šele analizira. Prav zato, ker je tega toliko, smo se odločili, da bomo pripravili obsežnejše informacije o tem in začeli še bolj aktivno ozaveščati o tem. Prav bi bilo, da ljudje poznajo vse to in se potem sami odločajo, ali bodo nekaj uporabljali ali ne. »Nekomu je mar« je slogan Nabie. Naj bo mar vsem nam.

Kakšna pa je sicer vaša dnevna rutina, kar zadeva kozmetiko? Katere izdelke Nabie vi sami radi najraje uporabljate in po katerih drugih blagovnih znamkah še posegate?

Prisegam na preprostost. Tudi pri koži je velikokrat manj več in ni narejena za vsakodnevne tretmaje, ki jo bolj uničujejo, kot pa ji dajejo, kar potrebuje. Odkar vem, kaj vse je lahko v izdelkih, zelo pazim, kaj dam nase. Po umivanju zjutraj si na obraz nanesem le klasično liposomsko kremo s hialuronsko kislino Nabie, pozimi je to 24-urna liposomska resurface krema Nabie, ki je malo bolj bogata in kožo še dodatno zaščiti. Občasno nanesem tudi Nabie S Repair Eye Cream, ki poskrbi za napeto kožo okoli oči in potem se naličim. Zvečer za odstranjevanje make-upa uporabim olje za telo, body oil Nabie in nanesem Nabie S Night Serum Reconstruct. Za telo pa kombiniram in uporabljam različne naše izdelke, ker se lepo dopolnjujejo. Večkrat na teden si po tuširanju nanesem circulation boost gel, ki je enkraten za spodbujanje in pretok limfnega sistema, s katerim imam sama težave. Kadar nimam toliko časa, si še na mokro kožo nanesem olje za telo, po kakšni vadbi pa naše olje za regeneracijo. Zvečer pa je, že odkar ga imamo, obvezen losjon za sprostitev, relaxing lotion, ki sprosti noge po napornem dnevu.

Rada podpiram tudi druge slovenske blagovne znamke in še raje tiste, s katerimi sem se tudi srečala in malo poznam tudi njihov pogled na svet. Od drugih blagovnih znamk mi je blizu Odori, uporabljam njihova čistila in prašek, šampon pa že od začetka uporabljam od 4kids&us, ker ga mi še nismo naredili sami (smeh).

Vaši izdelki sicer sodijo v višji cenovni razred. V kolikšni meri smo Slovenci pripravljeni odšteti več denarja za kakovostno kozmetiko?

Če je izdelek tako koncentriran, tako premišljen, analiziran in ustvarjen, da učinkuje, ne more biti cenejši od tega, kar je naša cena. Ne da se. Z vsemi analizami in preverjanji ter  številčnostjo sestavin pa tudi vsem znanjem je to nemogoče. Tudi mi bi lahko naredili izdelek s proizvodno ceno 1 evrov in ga prodajali za 15, pa si tega ne želimo. Žal mi je, da visoka cena velikokrat ni pokazatelj kakovosti in ne pomeni nujno, da so izdelki dobri, zato je tudi tu veliko zavajanja in so ljudje precej nezaupljivi.

Zadnje leto opažamo velik porast tistih kupcev, ki so pripravljeni kupiti dober izdelek in tudi že vedo, česa si ne želijo v izdelkih. Velikokrat se zgodi, da pridejo nazaj in povedo, da se našega izdelka zares malo porabi in da se jim v resnici zdi zelo poceni. V nekaterih izdelkih imamo tudi po 15 različnih botaničnih ekstraktov, zato so presenečeni nad visoko koncentracijo in učinkovitostjo pri malih količinah. Tudi naše teksture so namenoma takšne, da se izdelka ne porabi veliko. Najbolj pa nas veseli, ko stranke sporočijo, da so jim naši izdelki rešili dolgoletne težave in da so končno našli nekaj, kar jim ustreza. To so trenutki, ko se zaveš, da se je ves trud izplačal.

Nabie lahko najdemo v nekaterih drogerijah, izdelke prodajate tudi preko spleta, poleg tega pa imate že nekaj let tudi trgovinico na obrežju Ljubljanice. Kakšna so vaša opažanja glede kupcev – ali med njimi prevladujejo ženske ali pa se za nakup vaših izdelkov odločajo tudi moški, saj so ti namenjeni tudi njim?

Vse izdelke smo zasnovali tako, da so namenjeni lahko vsakomur ne glede na starost, spol ali druga predalčkanja. Omejevanja so res nepotrebna, saj je pri izdelkih za kožo predvsem bolj pomembno, kakšno kožo ima nekdo in ali ima težave s kožo, pri prehranskih dopolnilih pa na primer, kakšen učinek išče in si ga želi. Zato so izdelki namenjeni vsem. Presenetilo nas je, da je v trgovini delež moških skoraj enak ženskam. Izdelke največkrat kupijo zase, pa tudi za svoje drage. Moški so običajno drugačne stranke. Pridejo po kremo. Eno. Takšno, ki bo kaj rešila ali pa vsaj ohranjala. Ženske bolj pogosto zanimajo podrobnosti. Pri prehranskih dopolnilih pa vsi iščejo učinek, ki si ga želijo.

Slovenija je za veliko novih slovenskih blagovnih znamk testni trg, nekakšen postanek, preden razširijo meje svojega delovanja. Tudi vi se podajate na nove trge; že dvakrat ste se predstavili na sejmu Arab Health v Dubaju, pa tudi v Berlinu na mednarodni poslovni konferenci o konoplji. So vaša prizadevanja že obrodila sadove in bomo Nabie lahko kmalu zasledili tudi na prodajnih policah v tujini? V katerih državah so sicer najbolj naklonjeni izdelkom, ki vsebujejo CBD? Kje vidite največji potencial za širitev?

Slovenija je odličen trg za testiranje blagovne znamke in izdelkov. Kupci so zahtevni in težko jih je prepričati, kar je za test velika prednost. Mi smo ubrali takšno pot, da smo v zelo kratkem času lahko testirali trg po celotni Sloveniji – naši izdelki so bili namreč na policah 90-ih prodajaln dm po Sloveniji. Za to priložnost smo zelo hvaležni, saj smo hitro prišli do spoznanja, kaj se dobro prodaja, kako je, če se izdelki prodajajo sami, katere so največje prodajne uspešnice, hitro smo videli učinke marketinških akcij in podobno. Vse to nam pri tujih trgih neverjetno koristi. Za blagovno znamko, kot je Nabie, je tujina edina rešitev. V razvoj in izdelavo je vloženega veliko truda, energije in denarja, kar pa se na tako majhnem trgu ne povrne.

Covid-19 nas je pri širitvi na tuje trge malo upočasnil, a se je izkazalo, da to sploh ni bilo tako slabo, saj smo v tem času uspeli razviti še tri nove linije izdelkov, ki so vsaka zase prilagojene različnim trgom. Tako imamo poleg nove linije Nabie S Botanicals razviti in izdelani blagovni znamki ABIE S in prestižno ABIE S TRU z belim tartufom, ki sta obe brez CBD, pa vseeno izjemno učinkoviti, zato da smo se prilagodili tudi trgom, ki ga ne dovoljujejo in smo si s tem takoj povečali možnosti prodora v bistvu kamor koli. Pojavljanja v tujini se nam počasi obrestujejo. Arab Health nam je izjemno pomagal pri prepoznavnosti. Tam smo dobili nekaj dragocenih informacij, pa tudi stikov, ki vsegakor obetajo. V Berlinu smo se pozicionirali v svetu konoplje in smo našli distributorja za vse naše blagovne znamke za Nemčijo, Španijo in Portugalsko. Širitve si želimo kamor koli. Imamo izdelke, ki so prilagojeni za vse trge, proizvodnjo, ki je zmožna tako velike trge oskrbovati, in veseli me, da smo že na začetku mislili na takšne stvari, ki bi bile lahko pri takšnih prodorih drugače tudi velika težava.

Nabie pa ni edina vaša znamka, imate tudi vitamine Minka v obliki gumi bonbonov. Od kod pa se je porodila ideja zanje?

Minka se je zgodila mimogrede. Znali smo izdelati dober bonbon s CBD, ki ga je zares težko narediti, da je okusen, neškodljiv in da nima pretiranega okusa po konoplji. Ko sem v New Yorku hodila po njihovih lekarnah, drogerijah in prodajalnah z dopolnili, sem se kar naenkrat znašla pred polico in ugotovila nesorazmerno velik delež gumi prehranskih dopolnil v primerjavi z vsem drugim. Ponujali so vse. Gumi dopolnila za otroke, odrasle, stare, mlade, šprtnike, mamice. .. Seveda sem pokupila pol trgovine, poklicala v proizvodnjo, aktivirala razvojnike in smo začeli. Naredili smo raziskave, poiskali vitamine in minerale v oblikah, ki se najboljše absorbirajo, in jih testirali. Tudi tu je bilo vodilo narediti okusen, pa še vedno zdrav bonbon. Gram sladkorja, ki je sicer lahko v večjih količinah škodljiv, a verjetno še vseeno manj kot vsa sladila, s katerimi zavajamo telo, smo zmešali s sadno kašo in sokom, dodali pektin namesto želatine ter dodali vitamine in minerale. Precej enostavno, ker so bili vpleteni ljudje, ki so na tem področju imeli veliko izkušenj. Od ideje do izdelka na polici je minilo manj kot dva meseca. To je bil res rekord in v času covida-19 nas je Minka tudi reševala s prodajo, saj smo kar nekaj izdelkov celo večkrat povsem razprodali.

Če ste pri komunikaciji izdelkov Nabie malce omejeni, saj družbena omrežja, kot sta Facebook in Instagram, ne dopuščajo objav in oglasov za izdelke s CBD-jem, pa vam Minka omogoča več kreativnosti. Vaša komunikacija je igriva in simpatična. Za kakšen komunikacijski slog ste se odločili pri Minki in kaj želite sporočati z njim?

Žal je glede CBD-ja in izdelkov s konopljo še vedno veliko prepovedi tudi na spletu, zato se oglaševanja Nabie lotevamo bolj subtilno. Tudi brez obljub. Z Minko je lažje. Minka je nastala tako spontano in igrivo, skoraj kot igračkanje, hecali smo se z barvami, jo naredili barvito in živahno. Celotna izdelava je bila takšna. Poskušali smo bonbone, kako to ne bi bilo zabavno? (smeh) Tako je tudi komunikacija lahko takšna. Minka je blagovna znamka, ki je prinesla svežino v dolgočasen svet nasvetov v smislu »pred uporabo se posvetujte z zdravnikom in farmacevtom«, pa vendar smo se tudi tu zelo potrudili in poiskali tiste vitamine, ki se v našem telesu najbolje absorbirajo, ki so najboljši in tako resnično delujejo. Obenem pa smo pokazali, da so prehranska dopolnila lahko tudi okusna. Kljub okusnosti pa še vedno sporočamo, da so to še vedno prehranska dopolnila in da smo s tem, ko smo jih zavili v bonbone, želeli strankam le olajšati jemanje kapsul, tablet ali praškov. Ta dva svetova je treba preplesti. Z Minko torej komuniciramo na hudomušen in igriv način in želimo pokazati, da tudi ta svet zmore nagajivost, kar je morda malo neobičajno. 

Sami ste torej močno vpeti v snovanje obeh znamk; čeprav imate številne zunanje sodelavce, pa ste vi gonilna sila, ki bedi nad vsem – od razvoja izdelkov, notranjega oblikovanja prostorov prodajalne in priložnostnih stojnic do same komunikacije na družbenih omrežjih, predstavitev na sejmih in podobno. Kako ohranjate strast do tega posla?

Morda zato, ker teh projektov nisem nikoli predala, ampak jih živim. Nabie in Minka sta del mene, moje filozofije, toliko moje energije je v njiju, da si ne predstavljam, da bi to lahko izpustila. Tu je recimo glavna razlika v primerjavi z arhitekturnimi projekti, če se navežem na prejšnja vprašanja, kjer je po končanem projektu ta projekt živela stranka. Tudi zame je bilo to nekaj novega in sem se morala sproti učiti, kako s tem naprej. Hvaležna sem, da imam ob sebi toliko ljudi, ki to podpirajo, toliko vpletenih ljudi, ki so pomagali pri snovanju, idejah in izvedbi tudi tako, kot ne bi nikoli pričakovali. To so posebni trenutki, ki me polnijo z energijo. V vsem skupaj res uživam in verjetno se to vidi tudi kot strast.

Niste le uspešna podjetnica, temveč tudi mama treh otrok. Zavedam se, da moškim običajno ne zastavljamo takšnih vprašanj, toda nas ženske vedno zanima, kako druge ženske uspejo usklajevati toliko različnih vlog v življenju (smeh). Kako vam uspeva ohranjati ravnotežje med družinskim in podjetniškim življenjem?

Morda tako, da so vse te vloge del mene in v resnici neprestano živijo v meni. Nikoli nobene ne izklapljam, ampak preklapljam, in je pač en čas v dnevu bolj aktivna ena vloga kot druga. Nemogoče je misliti, da lahko ob 16. uri izklopim službo in sem z otroki ali pa, da ko grem zjutraj v službo, izklopim otroke. Tako ne gre. Mama sem 24 ur na dan in tudi žena in tudi podjetnica. Seveda to ne pomeni, da kateri koli stvari namenim ves svoj čas. Nikoli pa nobene od njih ne izklopim povsem. Zelo bistveno morda pri vsem skupaj je to, da si tam, kjer si takrat s srcem in mislimi. To zahteva včasih kar dosti discipline, je pa super, ker vodim sama svoj posel, tako da si ta čas prerazporejam sama in je tudi zato vse skupaj bistveno bolj fleksibilno in zato lažje.

Ženske si običajno premalokrat vzamemo čas le zase, kar se nam nemalokrat grdo maščuje, saj lahko vodi tudi do izgorelosti. Vi s tem menda nimate težav, saj se zavedate, kako pomembno je, da smo kdaj sami s svojimi mislimi. Kako vam uspeva, da si brez slabe vesti vzamete čas zase?

Imam CBD (smeh). To delam z odmiki. Ko nekaj pogledaš z distance, lahko narediš preskok. Lahko napreduješ. Ko si ujet v nek sistem, te sistem lahko poje. Če si »privoščiš« odmike, ti odmiki lahko rešijo probleme, ki se zdijo morda nerešljivi. Ko se umakneš od ene situacije, jo pogledaš z drugimi očmi in jo lahko analiziraš na popolnoma drug način. Odmik je lahko sprehod s psom zjutraj namesto službe, pobeg z otroki na kratke počitnice, vikend s partnerjem brez otrok ali pa samo urica družabne igre popoldne ali dolga pravljica zvečer. Včasih se odmaknem in sem tudi čisto sama. Spakiram računalnik, obujem čevlje za v gozd in grem v svoj svet. Ne zbežati, ampak se odmaknem in pridem nazaj polna. Navadno se takrat rojevajo najboljše ideje in velikokrat odidem v nek svoj svet, za katerega v normalnem vsakdanu preprosto ni časa. Lepo je iti nekam, pogrešati in biti pogrešan. To učiva tudi otroke. Vsi s tem rastemo. Brez slabe vesti, ker čutim in vidim, da je tako prav.

Kako sicer najraje preživljate svoj prosti čas? Že pred tem pogovorom ste mi zaupali, da ste se lotili učenja kitare ...

Pri službi, kakršno imam, treh otrocih in vseh obveznostih, je malo časa za prosti čas, zato sem našla načine, kako svoje strasti in tisto, kar me polni, vključiti že v različne dele dneva, tako da za to ne potrebujem posebnega časa. Z izklopom televizije se je pojavilo ogromno časa za stvari, ki me zares veselijo in jih rada počnem. Kitara je izjemen inštrument, že od nekdaj sem si jo želela igrati in resnično sem se je začela učiti. Tudi to so tisti odmiki, ko iz kitare pride glasba, ki sem jo sproducirala sama, zvok, ki je nastal z mojo pomočjo. Vse to me polni.

Zelo rada grem tudi v naravo, tudi to je nek drug svet. Tisti prvobitni. Gozd da lahko včasih nekaj, kar ne moreš najti v nobeni dvorani. Ali pa sprehod brez cilja, brez začrtane poti. Narava je izjemna in z veseljem se ustavim in opazujem.

Kaj vam sicer pomeni glasba? Ali radi obiskujete koncerte – in katerega bi se še posebej radi udeležili?

Glasba je zame nek svet, v katerega se lahko v celoti preslikam. Že od nekdaj sem imela vedno prižgano glasbo, zadnja leta pa se je poslužujem skoraj že v meditativne namene. Ker sem našla način, kako se sredi največjega vrveža, gneče, glasnih dražljajev in živčnosti s sestanka, s slušalkami s pomočjo glasbe odmakniti v svet ritma in vibracij.

Zelo rada hodim na koncerte, predstave in prireditve vseh vrst. Velikokrat greva kam skupaj s partnerjem, s prijatelji, tudi sama, pa seveda skupaj z otroki, ko včasih pridem iz lutkovnega gledališča tako impresionirana, da se še ure pogovarjamo o predstavi. Kultura se mi zdi izjemno pomemben del, ker te lahko odpelje v nek drug svet in rada se je udeležujem na vseh možnih ravneh.

Tudi na potovanjih grem zelo rada na razne koncerte, včasih so to zakajeni lokali v glasbenih četrtih, terasa bendi, karaoke bari ali pa opera. Povsod je mogoče najti tudi dobro glasbo, ki je narejena s strastjo in to res rada slišim. Zelo rada bi šla na koncert Vana Morrisona, staroste country bluesa in soula. Pri nas so Dan D tisti, ki jih ne zamudim, pa sokrajani Laibach (rojstni kraj sogovornice so namreč Trbovlje, op. p.), katerih interpretacija tudi aktualnih tem je vsakič fenomenalna. 

Tudi knjige so ena od vaših ljubezni. Nam lahko podate kakšno knjižno priporočilo – katera knjiga vas je v zadnjem času najbolj navdušila? Ste pri tlakovanju svoje podjetniške poti naleteli na katero od poslovnih knjig, ki vam je bila v pomoč in ste spoznanja od nje tudi uporabili pri reševanju svojih poslovnih izzivov?

Knjige so tudi lahko odmik. Celo odmik od realnosti. Rada jih imam, ker te usmerijo, ampak še vedno dovolijo domišljiji prosto pot. Žal mi je, da so zadnje čase knjige tiste, ki trpijo na račun drugih stvari, ker si zanje resnično skoraj ne vzamem več časa, ampak domača knjižnica se polni vsak mesec in ko bom stara, bom vse to z veseljem prebrala (smeh). Prebiram tudi veliko strokovne literature, pa priročnike, na policah je kar nekaj klasikov, leposlovja, pa tudi veliko psihologije in filozofije, ki sta bili že od nekdaj temi, o katerih sem rada prebirala.   

Tudi poslovnih knjig sem prebrala kar nekaj. Nobeni od knjig nikoli ne sledim popolnoma, ampak vsekakor pa prebrano ostane nekje in včasih, morda celo nezavedno, ta znanja uporabiš. Zanimivo branje, ki koristi pri vsakem poslu in je pustilo pečat, je zagotovo Cialdinijevo Vplivanje. Pa tudi njegovo Predpričevanje. Nista sicer knjigi, ki bi neposredno govorili o poslovnih napotkih, ampak skozi študije primerov vnašata vedenjsko znanost in psihološki vidik ter na ta način učita veščin, ki so v poslovnem svetu še kako pomembne. Toplo pripročam vsem, ki se lotevajo posla, ker odlično predstavita delovanje človeškega uma.

Kako sicer sami sebe vidite kot podjetnico – boste še vztrajali na tej poti ali pa si kdaj vendarle zaželite zavetja »varne« in redne službe? Katerih podjetniško-poslovnih znanj si še želite pridobiti v večji meri?

Svoboda in zadoščenje, ki ju imam, ker lahko počnem nekaj, kar me veseli, je res izjemna in skoraj si ne predstavljam službe od 8. do 16. ure. Tudi v arhitekturnih časih sem se izogibala služb, zaradi katerih imaš v nedeljo zvečer cmok v grlu, in zato tudi takrat izbirala svobodnejše oblike sodelovanja z biroji. Tudi arhitektura je bila moja strast. Še vedno je. Še vedno prebiram strokovne revije in spremljam trende, ker me to zanima in veseli. In kot sem omenila, morda to, kar počnem, sploh ni tako daleč od arhitekture.

Poslovno-podjetniških znanj si želim pridobiti še veliko. Na nek način jih pravzaprav pridobivam vsak dan. Ko pridejo nove situacije, tudi nove možnosti, ko se pojavi nov problem ali se iščejo nove rešitve. Zato se z veseljem udeležujem vseh možnih izobraževanj, strokovnih konferenc in vsega, kar bi lahko tudi pri poslu morda pomagalo.

Veliko mladih ljudih se želi podati na samostojno poslovno pot. Če bi jim imeli možnost svetovati, katere nasvete, ki ste jih sami pridobili v podjetništvu, bi jim lahko podali?

Eden od takšnih, ki je spremenil moj pogled na svet, je bil ta, da nikoli ne moreš vsem ugoditi in vedno se bo našel nekdo, ki mu ne boš všeč, mu ne bo všeč tvoj način dela ali pa tvoj izdelek. S takšnim predznakom je lažje, ker se ne vrtiš v krogu iskanja popolnosti, kamor lahko hitro zaideš. Delaj tako, da si dal vse od sebe in da si sam zadovoljen. Zelo pomemben napotek, za katerega bi bila tudi sama hvaležna, pa je tudi, da vse pride ob svojem času in da ta čas ni nujno tisti, za katerega si ti mislil, da je. Pomembni sta tudi samorefleksija in samokritika, ko ti nekdo postavi ogledalo ali pa poda drugačno mnenje. To je treba vzeti na znanje in morda tudi upoštevati. Pa tudi, da naj te nikoli ne bo strah vprašati, prositi za pomoč, spregovoriti kakšno besedo, začeti pogovor ali pa iti na kakšno srečanje, tudi če tam nikogar ne poznaš. Na ta način se najde ogromno priložnosti in možnosti, pa tudi prijateljev.

Prispevek je bil izvorno objavljen v reviji SaMMozavestno (maj 2022).

Intervju

sasa gnezda
22. 04. 2024

V podjetju Mediade tudi letos pripravljajo Konferenco internega komuniciranja KIK 2024,…

Nekje sem zasledila misel, da je komunikacija mehka veščina, a da je zanjo treba trdo delati. Interna komunikacija se ne zgodi sama od sebe – vsaj ne…

zz
20. 04. 2024

PandaChat, slovenska rešitev, ki z UI poenostavlja iskanje po obsežnih podatkovnih…

Pričakujete lahko, da bo PandaChat vedno znova presenečal s kreativnimi in inovativnimi funkcionalnostmi. Spremljamo trg, razmišljamo in si…

Življenje z znaMMkami
15. 04. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

Prisegam na humor, igro besed in čustva … »Kupijo« me tudi nizkoproračunski oglasi z dobro idejo.

Naši avtorji