Ni več »standardnega« ali »privzetega« načina dela

V današnjem dinamičnem svetu z naprednimi digitalnimi tehnologijami in zabrisanimi mejami med industrijami podjetja po mnenju Vladimirja Vulića potrebujejo inovacije bolj kot kdaj koli. Na 10. DIGGIT-u bo govoril o krmarjenju po spremembah v dobi digitalnega darvinizma in v vedenju potrošnikov ter o vplivu umetne inteligence na prihodnost dela.

Med pandemijo smo bili priča številnim premikom, ki so močno vplivali na tradicionalno delovno okolje. Vodje so ugotovili, da zaposlenim ni treba biti v istih pisarnah ali celo istih mestih, da lahko kakovostno delajo. Številnim so se s tem uresničila dolgoletna prizadevanja po večji učinkovitosti zaposlenih, hitrejše odločanje, manj birokracije, fleksibilni delovni pogoji, več inovativnih idej. No, lanski intervju za MM sem zaključil takole: »Ti premiki so se več kot očitno zgodili zaradi okoliščin, vendar pa se bodo brez premišljenih dejanj spremembe spremenile nazaj v ustaljene, tradicionalne pristope.«

No, imate prav. Na žalost je moje opozorilo postalo realnost. Odkar so se sprostile omejitve glede pandemije, so številna velika podjetja zaposlene poklicala nazaj v pisarne, med njimi Amazon, Apple, Citigroup in Disney.

Medtem ko ta podjetja opuščajo fleksibilnost na delovnem mestu, velika večina od zaposlenih zahteva, da se vrnejo v pisarno tri ali štiri dni na teden, s čimer osebju nudijo možnost dela na hibridni način. Raziskave kažejo, da je v večjih mestih v ZDA število oglasov delovnih mest, ki ponujajo fleksibilni delavnik, največje v zadnjih treh letih.

Nekateri vodje so bolj glasni kot drugi, ko gre za vrnitev v pisarne. David Solomon, izvršni direktor Goldman Sachsa, si prizadeva odpraviti hibridno delo in pravi: »Osebna interakcija je sestavni del ekosistema podjetja. Mislim, da za podjetje, kot je naše, ki temelji na inovativni in sodelovalni kulturi, delo na daljavo ni idealno.« Soustanovitelj in izvršni predsednik Netflixa Reed Hastings ne vidi nobene pozitivne strani dela na daljavo in pravi, da je »nezmožnost izbrati druženja v živo, zlasti mednarodno, 'čista negativa'.«

Po drugi strani pa se je veliko podjetij naučilo, da je stalno delo na daljavo lahko prihodnost dela – pandemija ali ne. Njihovi zaposleni pravijo, da se počutijo srečnejše in bolj produktivne, ko delajo od doma, zato so sprejeli delo na daljavo in žanjejo prednosti, vključno z možnostjo črpanja iz širšega nabora talentov. Opustitev dela v pisarni jim je omogočila očitne in pomembne prihranke, ko gre za stroške nepremičnin. Seznam podjetij, ki ponujajo stalno delo na daljavo, vključuje Airbnb, Box, Coinbase, Dropbox, Fujitsu, SAP, Shopify in Vmware.

Ni več vrnitve v čase pred pandemijo in ni več »standardnega« ali »privzetega« načina dela. Premik k bolj prilagodljivim ureditvam dela je popolnoma spremenil naš način razmišljanja o pisarnah, delu na daljavo in potrebah zaposlenih na delovnem mestu. Pomembno je razumeti, da za prihodnost delovnih mest, kjer delamo, ni rešitve, ki bi ustrezala vsem. Vodje morajo razumeti, da sprejemanje dela na daljavo ne zahteva le novega nabora tehnologij, temveč nov način razmišljanja in inovativne prakse upravljanja.

Lani ni bilo veliko večjih tehnoloških podjetij (z opazno izjemo Appla), ki so se izognila odpuščanju, toda začetek leta 2023 je bil brutalen. Nekatera največja imena v tehnologiji so napovedala obsežno zmanjševanje števila delovnih mest, zaradi katerih bo več deset tisoč tehnoloških delavcev spet ostalo brez služb. Od Mete (Facebook) in Alphabeta (Google) do Amazona in Microsofta so tehnološka podjetja od lani odpustila več kot 275 tisoč zaposlenih. Tehnološka industrija ni doživela tako množičnih odpuščanj vse od finančne krize leta 2008. Vsekakor se zdi, da je »veliki obračun« z »big tech« tukaj. Vendar pa moramo stvari postaviti v perspektivo.

Pandemija se bo v zgodovino zapisala kot velik pospeševalec digitalne transformacije. Ko je izbruhnila pandemija, podjetjem ni preostalo drugega, kot da okrepijo svoja prizadevanja za digitalno preobrazbo. Tehnološka industrija je doživela porast povpraševanja, zaradi česar so Amazon, Apple in Alphabet dosegli bilijon dolarjev vrednosti. Za ponazoritev norega vedenja borznega trga med pandemijo primerjajmo tržno kapitalizacijo ExxonMobila, titana starega gospodarstva, in platforme za video komunikacijo Zoom, enega od ljubljencev pandemije. Zoom je vstopil v leto 2020 s tržno kapitalizacijo pod 20 milijardami dolarjev, vendar je bil 29. oktobra 2020 vreden več kot ExxonMobil – 139 milijard dolarjev v primerjavi z Exxonovimi 138,9 milijarde dolarjev!

Da bi zadovoljili povpraševanje, se je »big tech« lotil dih jemajočega zaposlovanja. Z rahljanjem omejitev ob pandemiji se je prodaja v vrhunskih tehnoloških podjetjih umaknila od hitrega tempa dni pandemije. Danes je bila tržna kapitalizacija Zooma znižana na 20 milijard dolarjev, ExxonMobil pa je vreden 442 milijard dolarjev. Podjetja danes omejujejo svojo širitev iz obdobja pandemije, vendar odpuščanja predstavljajo le delček zaposlovanja tehnoloških delavcev od začetka pandemije. Večina velike tehnološke delovne sile je dejansko močno napredovala od začetka covida-19. Microsoft je nedavno ukinil 10 tisoč  delovnih mest, vendar je v zadnjih treh letih zaposlil 77 tisoč ljudi. Alphabet je odpustil 12 tisoč ljudi, vendar jih je od leta 2019 zaposlil 68 tisoč ljudi. Meta je ukinila 11 tisoč delovnih mest, a je od začetka pandemije zaposlila več kot 42 tisoč ljudi.

Ker so tehnološki velikani v središču pozornosti in ker imajo veliko zaposlenih, dojemanje pogosto premaga resničnost – majhen odstotek odpuščanj še vedno pomeni, da na tisoče ljudi izgubi delo. Mediji se pogosto ne ukvarjajo z matematiko in pogledajo širšo sliko zaposlovanja, ki pravi, da je stopnja brezposelnosti v ZDA januarja 2023 znašala 3,4 odstotka, kar je 50-letno dno. Podatki prav tako kažejo na zdrav trg dela – 40 % odpuščenih tehnoloških delavcev najde novo delo v enem mesecu, osem od 10 pa v treh mesecih.

Skratka, »big tech« ima trenutno nekaj težav, vendar jim ne gre slabo. Velikani iz Silicijeve doline so še vedno med najdonosnejšimi in najvrednejšimi podjetji na svetu.

Si predstavljate digitalnega pomočnika, ki vse naredi bolje od vas? Nikoli ničesar ne pozabi. Vaša e-poštna sporočila piše brez tipkarskih napak. Vodi vaše finance. Samodejno naroča živila, ne da bi sploh vedeli, da jih potrebujete. Načrtuje vaš zdravniški pregled takoj, ko odkrije nepravilnosti v vaših vitalnih znakih. Načrtuje vaše poletne počitnice glede na vaše želje. Kaj pa, če lahko izbere političnega kandidata, ki vam je naklonjen? Kaj pa izbira popolnega ljubezenskega partnerja? Na neki točki svojega življenja se lahko odpoveste sprejemanju kakršnih koli osebnih odločitev in postopek odločanja oddate svojemu digitalnemu pomočniku. To so sanje o umetni inteligenci, ki nam jih prodajajo. Čeprav se nekaterim od nas morda sliši kot nočna mora.

Dandanes ni lahko ubežati pompu umetne inteligence. Najnovejša generacija izdelkov AI je navdihnila valove navdušenja in financiranja. ChatGPT je nenadoma povsod. Po ocenah gre za najhitreje rastočo internetno storitev doslej, saj je že v dveh mesecih po lansiranju dosegla 100 milijonov uporabnikov. DALL·E in MidJourney se uporabljata za ustvarjanje osupljivih umetnin, ki bi jih ljudje zelo težko ustvarili sami. In Bill Gates je prilil olja na ogenj, ko je nedavno na svojem blogu pompozno izjavil, da se je »začela doba umetne inteligence«. Razvoj umetne inteligence je opredelil za tako pomembnega kot ustvarjanje mikroprocesorja, osebnega računalnika, interneta in mobilnega telefona ter trdil, da bo »spremenil način, kako ljudje delajo, se učijo, potujejo, prejemajo zdravstveno oskrbo in komunicirajo drug z drugim«. Toda to ni nič v primerjavi z izvršnim direktorjem Googla Sundarjem Pichaijem, ki je leta 2016 dejal, da bo imela umetna inteligenca »večji vpliv kot ogenj ali elektrika«.

Umetna inteligenca bo vplivala na vaše delo, podjetje in panogo. Obstaja veliko načinov, kako lahko uporabimo orodja umetne inteligence, da naredimo svoje delo produktivnejše in naša podjetja učinkovitejša. Toda ali ste v nevarnosti, da vas bo nadomestila umetna inteligenca? Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, moramo bolje razumeti, kaj pomeni izraz »umetna inteligenca«. AI se nanaša na model, ustvarjen za reševanje določenega problema. Na primer, ChatGPT poganja umetna inteligenca in se uči, kako bolje klepetati, ne more pa se naučiti drugih nalog. Po drugi strani pa se izraz »umetna splošna inteligenca« nanaša na programsko opremo, ki se je sposobna naučiti katere koli naloge ali predmeta. Leta 1970 je soustanovitelj laboratorija za umetno inteligenco Massachusetts Institute of Technology Marvin Minsky napovedal, da bomo »v treh do osmih letih imeli stroj s splošno inteligenco povprečnega človeka«. Umetna splošna inteligenca še ne obstaja, v računalniški industriji pa poteka razprava, ali jo je sploh mogoče ustvariti. Medtem ko so nekateri sistemi umetne inteligence dobri pri določenih nalogah, umetna inteligenca nikjer ni dovolj dobra, da bi v celoti posnemala celoten nabor spretnosti, potrebnih za izvedbo večine nalog. Vzemimo za primer samovozeča vozila. Nismo blizu točke, ko voznikom avtobusov ali taksijev grozi, da jih bo nadomestila umetna inteligenca. Elon Musk je leta 2016 slavno napovedal, da bo Tesla popolnoma samovozeča do leta 2017. Zdaj je leto 2023 in ni jasno, kdaj se bo to dejansko zgodilo.

Čeprav je jasno, da bo umetna inteligenca vplivala na naša osebna in poklicna življenja, je v resnici njen vpliv razpršen na mnoga leta ali desetletja in tako vpliva na stopnjo rasti produktivnosti manj, kot bi lahko pričakovali. Umetna inteligenca je v zadnjih desetletjih napredovala, vendar je še vedno v povojih in trditve za njene aplikacije v današnjem svetu so neizogibno nepopolne.