PolonaPolona, ta šegava kofetarica 

Pariza se ne da pozabiti in vedno ostane s tabo, zato sanjam o bagetah vsaj vsake tri delovne dni. Tudi na stripovsko sceno še vedno tripam in ko bom velika, bom ostareli pariški stripar z brki in zatohlo striparnico na Rue de Rivoli. Koliko je PolonaPolona vezana na Pariz? V mojih risbah je navdih iz vseh obdobij mojega življenja, s tem pa tudi Pariza. Pred nekaj leti se mi je zdela možnost, da bi svoj izdelek kdaj videla v ikonični pariški veleblagovnici Galeries Lafayette, tako nemogoča ... Lani so nam pisali, da si želijo naših skodelic. Tisti dan je verjetno cel Vič slišal naše vreščanje.

Pomemben je celoten paket, izkušnja, zame je pitje kave posvetni ritual. Najboljša kava na svetu je tista prva zjutraj. Seveda iz šalice PolonaPolona – ker je popolne velikosti s praktično najboljšim ročajem v zgodovini ročajev kavnih skodelic. Eno zvrhano žlico kave preliješ z vrelo vodo in ji dodaš eno malo žlico tekoče sladke smetane. Potem jo spiješ in postaneš boljši človek. 

Zgodba znamke PolonaPolona se je v resnici začela nekega popoldneva, ko mi je bestička povedala, da eden od njenih sodelavcev zapušča podjetje in mu je želela podariti osem skodelic, na kateri bi bil vsak od njih. Prosila me je, da jih narišem. In sem jih, z roko direktno na skodelice. Kmalu zatem je splet okoliščin in piva pripeljal do tega, da sem dobila naročilo za šestdeset skodelic. Spet sem jih narisala z roko. Potem sem se tega lotila bolj racionalno in dajala skodelice skupaj z mojo ilustracijo v tisk. Nikoli ne bom pozabila svojega prvega sejma Artish, na katerega sem si zjutraj pripeljala »zalogo« desetih porisanih skodelic. Menda bo že dovolj ... V dveh urah sem imela kolono ljudi, ki so čakali, da mi pripeljejo zalogo praznih skodelic iz Lesnine, nakar sem jih cel dan v ihti porisovala pred njimi. Še vedno se naježim, ko razmišljam o tem, to mi je pomenilo res ogromno. Naš Ivan, sin moderne, je bil sicer prvi lik, ki sem ga narisala. Naši najnovejši sta The royal femme fatale in The chicest parisienne, za kateri sem navdih našla v Kleopatri in Coco Chanel. S širitvijo na svetovne trge razmišljamo tudi o tem, kako bi še vedno crkljale Slovence – slovenski trg je namreč naš domači, naš prvi, in ne želimo si, da bi pozabile nanj. Kljub temu, da širina slovenskega trga ni izjemno velika, se nam zdi za identiteto znamke izredno pomembno, da ostanemo zveste svojim koreninam. Zato kmalu načrtujemo veliko vrnitev naših slovenskih klasikov na skodelicah, poleg tega pa smo ustvarile tudi nekaj novih.

Nimam zagovora. Lahko samo povem, da izjemni »Kahlo kave bi!« sploh ni zrasel na mojem zelniku, ampak ga je našel en nabrit tekstopisec iz naše skupnosti na Facebooku. Sicer je meni absolutno najljubši citat od našega Prešerna, ki pravi »Kumrni časi ... volja prešerna«. »Kumrno« mi je še danes tako dobra beseda – sliši se kot nekaj, kar bi v vsakdanjem pogovoru uporabil Boštjan Gorenc – Pižama, nesporni kralj besedišča. V resnici lahko besede po kakovosti sortiramo glede na to, ali bi jih uporabil Pižama. Me se trudimo, da v imenih in opisih naših izdelkov uporabljamo slovenščino v tisti najbolj »žmohtni« obliki, navržemo kakšen arhaizem, pa narečja ... Naš jezik je tako upogljiv, prožen, živahen – res ga imamo rade in po dolgotrajnem igranju v angleščini smo prav vesele, ko dobimo priložnost, da zopet kaj ušpičimo v slovenščini. Citat, ki ga nosi France, je bil prvi, ki sem ga kadar koli »naumila« – nastal je tudi nekje v času konca recesije in tako nosi nek zeitgeist, ki mu da še dodaten pomen, kar je sicer nekaj, kar skušam ujeti v vsem, kar rišem.

Naše skodelice so specifične v tem, da se ponašajo z zares špasnimi škatlami, ki smo jih spimpale do te mere, da so dejansko postale del izdelka samega. Zato skodelice resnično zasijejo v fizičnih trgovinah, kjer kupce pritegnejo živahne barve in ilustracije.  

Za sam doseg v tujino pa je seveda ključnega pomena splet – še posebej družbena omrežja, kjer nas bodoči partnerji najlažje odkrijejo in se potem odločijo, da nas absolutno potrebujejo v svoji štacuni.

Okrepile smo spletno prisotnost, spletno trgovino in predvsem digitalni marketing. Za zdaj se osredotočamo na Meto, saj ima naš izdelek veliko vizualno privlačnost. Tudi naša barvna skala je izstopajoča, zato preko imidž oglasov najlažje pritegnemo pozornost potencialnih novih kupcev.  

V zadnjem času se dosti pogovarjamo o TikToku. To je naš naslednji korak in izziv, kljub temu, da je TikTok kot prodajni kanal v Sloveniji še v začetkih; za zdaj še ne ponuja niti oglaševanja niti t. i. TikTok Shopa, ki je sicer svetovni trend letošnjega leta. Kot vsi ostali vidimo v TikToku ogromen potencial, da se na tem kanalu približamo tudi mlajšim in se predvsem še bolj uveljavimo na svetovnih trgih. Kljub temu se resnično trudimo, da ne izgubimo žara, ki ga nosita predvsem avtentičnost in osebni pristop do strank in partnerjev. Hočemo, da je jasno vidno, da za znamko stojimo resnični ljudje in resnično fajn punce.  

Prelomov je bilo več in še vedno prihaja do njih. Prvi je bil prehod iz na roke narisanih na potiskane skodelice. Potem vstop v poslovalnice Mladinske knjige – kamor sem vsa anksiozna in hihitajoča dostavljala sama – in nato pomolitev nosu v tujino preko agentov. Danes smo tako ponosne, da smo na voljo v že več kot tristo trgovinah po vsem svetu, od Pariza do Južne Koreje. V zadnjem času na polno krepimo prisotnost na italijanskem trgu, ki nas je odlično sprejel – tam sodelujemo z agencijo Go Big International, ki so resnično genialni in so uspeli, da so naše skodelice na voljo tudi v Coinu v Milanu. Med drugimi trgi, ki so nas zares vzljubili, so še nemški, francoski, avstrijski ... Opažamo pa tudi, da nas vzljubljajo tudi v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, kjer stavimo na digitalno oglaševanje. Vse to so mini prelomnice. Ljudje nas ne iščejo zaradi funkcionalnosti skodelice, temveč zaradi ilustracije. Zaradi ilustriranih likov ima naš izdelek tudi zbirateljsko vrednost. Tu je naša resnična vrednost in tu imamo malo konkurence. Naslednja velika prelomnica bo moj izhod iz poslovanja in delovanje zgolj kot kreativna direktorica znamke. Ful bo fajn! 

Največkrat kavo pijem v studiu, ko si jo zvarim totalno po svojem okusu. Rada pa jo spijem še v Sputniku, saj jo postrežejo v naših skodelicah in potem se sama sebi zdim kul. V centru se sicer rada ustavim v Iki in drugih trgovinicah z izdelki slovenskih ustvarjalcev in takrat sem ekstra ponosna, da slovenski trg delim s toliko talenta in kreative. 

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji SaMMozavestno, maj 2024. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si ali prelistate na povezavi.