»Pri dogodkih sta še vedno najpomembnejši vsebina in izvedba«
Konferenco medijskih trendov SEMPL pod okrilljem Media Poola že drugo leto zapored organizirajo v agenciji Paideia Events. Z ustanoviteljico in direktorico Madeo Mojco Majhen smo se pogovarjali o tej za regijo vse pomembnejši konferenci.
Simona Kruhar Gaberšček
Ali si je po vaših opažanjih industrija srečanj v zadnjih letih po pandemiji že opomogla ali pa se ljudje še vedno v manjši meri udeležujejo dogodkov?
Po naših opažanjih so se dogodki že v lanskem letu popolnoma vrnili v takšnem obsegu, kot smo ga bili vajeni v času pred pandemijo. Pri tem je treba poudariti, da je bilo pred letom 2020 precej manj običajno, da je dogodek potekal tudi hibridno. Hibridni dogodki omogočajo, da ljudje poslušajo določeno vsebino tudi od doma ali iz oddaljenega kraja. To pa je pravzaprav tudi vse, kar spletni dogodek lahko omogoči. Ponekod je, vsaj deloma, še vedno v veljavi delo od doma in podjetja na ta način zaposlenim omogočajo, da se dogodkov lahko udeležijo vsaj na daljavo.
Spletnim in hibridnim dogodkom, ki jih omenjate, so takrat napovedovali svetlo prihodnost, zdaj pa se zdi, da so se jih ljudje naveličali in da bolj cenijo dogodke v živo. Ali v vaši agenciji še vedno organizirate veliko spletnih oziroma hibridnih dogodkov ali pa si vaši naročniki v večji meri želijo dogodkov v živo?
Spletni dogodki so bili seveda edina rešitev, da je naš posel obstal v času, ko se nismo mogli družiti v živo, ko potovanja niso bila možna in smo bili podvrženi nevarnosti širjenja virusa.
Zame osebno pa so edini pravi dogodki še vedno tisti, kjer si ljudje stisnejo roko in si pogledajo v oči brez vmesnika, kot je računalniški zaslon. Na vsakem dogodku se razvije določena energija, ki pri obiskovalcih pusti pečat, pri čemer ni pomembno, ali gre za strokovno konferenco ali korporativno zabavo.
Poleg številnih korporativnih dogodkov, ki jih organizirate za raznolika podjetja, ste v agenciji Paideia Events znani tudi po tem, da pomagate pri tehnični izvedbi oglaševalskih festivalov, kot je SOF, lani pa ste pod okriljem Media Poola prvič v celoti organizirali konferenco medijskih trendov SEMPL. Kako velik izziv za vas je bila organizacija tega regijskega dogodka, saj ga kar tri leta ni bilo? Je udeležencem sicer še vedno ostal v zavesti kot konferenca, ki jo morajo obiskati, če želijo biti na tekočem s trendi na področju medijev?
Korporativni dogodki za končne naročnike predstavljajo večji delež, tehnično izvedbo SOF-a pa izvajamo od leta 2012. Med pandemijo tri leta nismo bili vključeni, lani in letos pa smo ponovno prevzeli ta del.
Kar zadeva SEMPL, jo za Media Pool izvajamo v celoti, torej program, logistiko, tekmo, trženje in izvedbo. Nagovarjamo drugo ciljno skupino, ki je predvsem tudi večja. SEMPL se je lani vrnil na koledar dogodkov, letošnji pa bo zagotovo na ravni, kot smo jo poznali pred triletno prekinitvijo. Da si ljudje želijo na konferenco, kot je SEMPL, je recimo pokazala prodajna akcija ob črnem petku 24. novembra lani, ko smo še brez objavljene teme in programa prodali celodnevne kotizacije za letošnji SEMPL. Kmalu, predvidoma na začetku maja, bomo objavili goste in program ter odprli tekmo, da bodo podjetja imela dovolj časa za prijave.
Lani je bila udeležba na SEMPL-u sicer nekoliko manjša kot v predpandemičnih časih, a že letos torej načrtujete, da bo konferenca pritegnila več udeležencev, tudi iz drugih držav in ne samo držav nekdanje Jugoslavije. Na kakšen način si boste prizadevali za to?
SEMPL smo koledarsko umestili nazaj na november, letos bo torej potekal 14. in 15. novembra v GH Bernardin. Na ta način je bližje terminu, ki so ga udeleženci konference poznali prej. Prav tako smo že lani začeli z naborom strokovnih vsebin in pravočasno začeli s komunikacijo. Sistemsko prenavljamo spletno stran, ki bo povezana s sistemom prijave kampanj in žirirnim sistemom. Nekoliko bomo dopolnili tudi kategorije v tekmovalnem programu.
SEMPL ima vsako leto drugačno celostno grafično podobo in rdečo nit. Letos ste se odločili, da izpostavite nepotrpežljivost, saj kot družba postajamo vse bolj neučakani. To je velik zalogaj tudi za oglaševalce, ki morajo ves čas razmišljati o drugačnih, inovativnejših oglaševalskih pristopih. Verjetno to velja tudi za organizatorje dogodkov. Kakšen je vaš recept, da naročnikom zagotovite, da bodo dogodki, ki jih organizirate zanje, pritegnili obiskovalce, ki si jih želijo?
V naši agenciji predvsem zagovarjamo inovativnost in kakovost, ekskluzivnost, ki pa ni nujno povezana z visokimi proračuni, ampak prvenstveno z ustrezno implementacijo ideje. Znani smo po organizaciji korporativnih dogodkov (B2B) in skoraj nikoli ne delamo B2C-dogodkov oz. če že jih, imamo naročnika, ki sam poskrbi za pošiljanje vabil. Ne organiziramo npr. koncertov s prodajo kart. Na B2B-dogodkih ni zunanjih obiskovalcev, ampak so vabljeni, dogodek pa ima vedno določeno vsebino. Če se vrnem k vprašanju – pri dogodkih, ki jih organiziramo za končne naročnike, se običajno najde marsikdo, ki primarno sicer ni povabljen, a bi se dogodka na takšen ali drugačen način rad udeležil.
Ali napredna tehnologija pri tem igra veliko vlogo? Ali pa trajnostna naravnanost dogodka? Oziroma drugače rečeno – česa si obiskovalci v prvi vrsti želijo od dogodkov in kako jih pritegniti v poplavi različnih dogodkov?
Zagotovo trajna naravnanost dogodka igra pomembno vlogo, saj je nujna. Menim pa, da sta še vedno najpomembnejši vsebina in izvedba. Kar zadeva nove tehnologije, pa se v resnici vsak mesec pojavi nekaj novega. Še lani smo bili vsi navdušeni nad umetno inteligenco, medtem ko letos našo pozornost prevzema Sora, model umetne inteligence, ki lahko iz besedilnih navodil ustvari realistične in domišljijske prizore oziroma videe. Kot pri vseh stvareh v življenju pa je tudi pri izvedbi dogodkov pomembno pravilno razmerje.
Nova tehnologija, ki je namenjena dogodkom, je sicer mnogokrat predraga za naročnike, saj se v Sloveniji običajno nimamo visokih proračunov zanje. Redki so naročniki, ki gredo pri načrtovanju izven okvirjev in so pripravljeni staviti na drzne zamisli, ki vključujejo implementacijo tehnoloških inovacij in posledično tudi višje finančne oz. investicijske predispozicije.
Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, april 2024, #514. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.
Urednikov izbor
Naroči se na MM in prihrani do 30%!
Naroči se na revijo MM in prihrani 30%
