»Rada delam z blagovnimi znamkami, ki imajo svojo lastno identiteto«

Pogosto ustvarja nadrealistične podobe in upodablja antropomorfne figure (mešanje človeških, živalskih in nezemeljskih oblik) ter raziskuje teme identitete, spomina, mitologije in človeške narave. Na družbenem omrežju Instagram jo najdemo pod uporabniškim imenom @3oko.

Začela bi nekako tako: »Sem OKO in se ukvarjam z ustvarjalnostjo. Reševanje problemov je moja motivacija, vedno razmišljam, kako in kje bi se dalo izboljšati stvari. Zato ustvarjam umetnost, ki daje ljudem občutek zaščite in varnosti.«

Pravzaprav vse izvira iz risanja s črnilom in peresom na papir. Risba je osnova vsega, pozneje pa se odločim, kam sodi katera risba in kam bi se najboljše podala. Tako da potem nekatere risbe postanejo zares velike, prekrijejo do nekaj nadstropij stavbe, nekatere pa se spremenijo v slike na platnu. Rada rišem, mislim, da od tu izvira vsa čarobnost mojega dela.

V preteklosti se mi je velikokrat zdelo, da delam v neki novi obliki pop arta, zdaj pa se mi zdi, da pravzaprav samo živim v času, ki je okoli mene. Čeprav moji motivi delujejo kot viktorijanski liki, so pravzaprav nosilci nekaterih sodobnih sporočil in dogajanja okoli nas. Odkar pomnim, veliko berem in zdi se mi, da zato nimam težav z ustvarjalnimi blokadami. Medtem ko rišem, vedno poslušam zvočne knjige ali si v ozadju vrtim dokumentarne filme, tako da dejansko počnem več stvari hkrati. In ker nenehno pridobivam nove informacije,  moji radovednosti ni konca.

Spoznavanje in gibanje med vsemi sferami ljudi. Od revščine do bogastva. Ko vidite celoten spekter človeškega življenja, potem imate popolno sliko o tem, kaj je Življenje z veliko začetnico. Umetniki so vedno postavljali nekakšen neviden most gibanja med vsemi sloji ljudi in zdi se, da se to do danes ni spremenilo. Pomembno je, kaj se naučiš in ali znaš »videti«, kar je pred teboj in kar je pomembno.

Pravzaprav mislim, da je umetnost sinonim za moje življenje. Ni ločevanja in vse je podrejeno njej – umetnosti. Večino dneva tako ali tako preživim v studiu, sedem dni na teden. Tukaj ni glamurja, čeprav je drugače del te naše scene. Na koncu se vse konča z delom. Le z dolgimi urami risanja in slikanja lahko dosežeš rezultat.

Ne sklepam kompromisov in tako je že od začetka. Mislim, da je to ključno. Vem, kakšne so moje obveznosti do komercialnih projektov, zato namenim veliko časa raziskovanju tem, barv ali samega stališča naročnika, da najdem najboljše zanj. Mislim, da ljudje to začutijo. Ne delam zgolj zato, da delo odkljukam s seznama stvari, ki jih moram narediti, ampak ga resnično opravim. To je velika razlika. Pravzaprav je v obeh primerih najpomembnejše sporočilo. Veliko bolj kot vizualno, zato sta obe veji zelo podobni – strogo umetniška in komercialna.

Mislim, da jo nadgrajujejo. Pri komercialnih sodelovanjih obstajajo določena pravila. Takorekoč zakoni, določeni s pripravo same vizualne podobe za komercialne namene. Ker delam veliko različnih stvari, vsaka s seboj prinese svoje izzive in novo znanje. Zato mislim, da ima pozitiven učinek, če se nenehno soočaš z novimi izzivi in prilagajaš umetnost tako, da je uporabna v določenih situacijah.

Odprt pogovor. Ko vsak odkrito pove, kaj pričakuje, kaj bi rad kot rezultat, in ko preskočimo celoten pretenciozen del pogovora in tekmovanja, kdo je bolj pomemben. Rezultat je pomemben, mi smo vsi le dejavniki, s katerimi ga poskušamo doseči. Tako vsaj jaz to vidim. To je verjetno eden od večjih razlogov, zakaj ne popustim naročnikom, če ocenim in verjamem, da je nekaj zanje boljše. Zdi se mi, da ljudje to začutijo, in to je razlog, da počnem, kar počnem. Najpomembnejše je, da ni pretvarjanja in da je vsem vpletenim mar, da stvar dobro izpade.

Pri Barcaffèju so stopili v stik z mano in mi razložili svoj način razmišljanja ter česa si želijo. Vsak v tej zgodbi je bil zelo jasen, zato ni bilo zmede in smo lahko izpeljali projekt, ki dejansko zajema popolnoma različne države.

Đuro je napisal besedila, ki so mi jih potem posredovali. Skozi pogovor smo prišli do nekaterih idej, razmišljali o tem, kaj bi znalo biti zanimivo in kako vizualno prikazati njegova sporočila. In tam se je vse začelo.

Rada delam z blagovnimi znamkami, ki imajo svojo lastno identiteto, saj je dolga leta obstati na trgu velik uspeh. To je zagotovo zanimivo, vedno se mi zdi, da obstaja občutek medsebojnega spoštovanja. Celotno blagovno znamko dojemam kot svoje like. Tudi oni so na neki svoji misiji in prenašajo svoje izkušnje naprej.

Uspešnica, ki je ritual pitja kave spremenila v doživetje

»Priljubljena kolekcija Barcaffè Artist Edition je uspešnica, s katero se nekaj tako preprostega, kot je ritual pitja kave, spremeni v pravo doživetje,« pravijo pri Barcaffèju. Za tokratno kolekcijo sta moči združila naša intervjuvanka Marina Mesar in mladi srbski ustvarjalec Đura Kelj, da bi v kolekcijo šestih skodelic vtkala del svoje ustvarjalnosti in osebnosti. Vsaka skodelica je namreč opremljena z Marinino edinstveno in prepoznavno ilustracijo ter spodbudnimi besedami izpod peresa Đura. Skodelice so v trgovinah na voljo v skrbno oblikovanem darilnem pakiranju. Poleg skodelice, katere ilustracija je vidna preko okenca, paket vsebuje še dve 200-gramski pakiranji kave Barcaffè Classic.

Intervju lahko v celoti preberete v Marketing magazinu januar-februar 2025, #523-524. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.