Red Dot kot presek stanja oblikovanja 

Jure Miklavc to počne že vrsto let, Nina Mihovec pa je bila letos povabljena drugič zapored. Oba uspešno vodita svoja oblikovalska studia, Studio Miklavc in Wilsonic Design. Oba tudi predavata na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Zanimalo nas je ozadje izbora te prestižne in širše prepoznavne nagrade. 

Jure Miklavc: Izbor nagrajenih izdelkov za Red Dot Product Design s strani mednarodne žirije poteka v dveh stopnjah. Prva stopnja je spletna selekcija izdelkov, pri kateri se izločijo izdelki, ki ne dosegajo osnovnih standardov. Druga stopnja je žiriranje v Essnu, kjer lahko žirantje prijavljene izdelke vidimo, otipamo, preizkusimo in ocenimo v živo, kar je za končno oceno bistvenega pomena. Po koncu ocenjevanja se začne organizacijski del postavljanja razstave v muzeju Red Dot Design, priprava na promocijo nagrajencev preko katalogov in digitalnih medijev. Ta del je še posebej pomemben, ker je nagrada Red Dot poleg strokovne vrednosti tudi tržno in globalno najbolj prepoznavna nagrada. Vrh natečaja je podelitev nagrad na dogodku Red Dot Gala v Essenu konec junija.  

Organizacija Red Dot je strokovno in logistično odlično organizirana do zadnje podrobnosti. Žirijo sestavljamo mednarodni strokovnjaki z različnih področij. Posamezno skupino izdelkov ocenjujemo trije žirantje na podlagi vnaprej določenih kriterijev, med katerimi so gotovo vprašanja namena izdelka, ustrezne identitete ali estetskih kvalitet, uporabnosti, razumljivosti in odgovornosti, torej, ali so izdelki zasnovani trajnostno. V preteklosti sem ocenjeval že večino kategorij izdelkov. Za ilustracijo naj naštejem nekaj skupin: športni izdelki, izdelki za prosti čas, kolesa, bela tehnika, domači električni pripomočki, omizja, transportna sredstva, avtodomi, letala, vlaki, izdelki za otroke, elementi interierja, avtomobilska oprema in delovna oprema ... 

Nina Mihovec: Če si ti ali je tvoje podjetje prisostvovalo pri oblikovanju izdelka, seveda ne smeš kot žirant sodelovati v ocenjevalni kategoriji, v kateri je prijavljen tvoj izdelek. Ker sem s svojim podjetjem, ki izdeluje igrače in posteljnino znamke ooh noo, letos prijavila izdelek, mi ni bila dodeljena kategorija ocenjevanja igrač, v kateri sem sicer ocenjevala lani. 

Jure Miklavc: Vsi člani žirije podpišemo etični kodeks, v katerem se zavežemo, da bomo izdelke ocenjevali brez pritiska na druge člane žirije in da bomo takoj izrazili konflikt interesov, če ta slučajno nastane. Zaradi možnega konflikta interesov v žirijo nikdar niso vabljeni strokovnjaki, ki so zaposleni v internih oblikovalskih timih v podjetjih. Ti bi lahko nerealno ocenjevali izdelke konkurenčnih podjetij. 

Član žirije Red Dot Product Design sem od leta 2013, prav tako sem od leta 2014 član žirije Red Dot Concept Design, ki vsako leto poteka v Singapurju. Kot dolgoletni član žirije Red Dot Product Design imam privilegij, da vsako leto dobim vpogled v novosti z zelo različnih področij produktnega oblikovanja izdelkov. Nemalokrat gre za izdelke, ki šele prihajajo na trg in še niso bili javno predstavljeni. Med žiriranjem so vsi izdelki razporejeni v velikih halah, na voljo za testiranje in uporabo. Vse skupaj spominja na katalog človeštva, saj lahko razstavljene izdelke opazujemo kot refleksijo, kaj globalno snujemo, o čem razmišljamo, kakšne so naše potrebe in kakšen je naš know-how. Med žiriranjem lahko torej vse skupaj opazujemo in ovrednotimo tudi z antropološkega zornega kota. V več kot desetih letih se pozna velika sprememba predvsem v digitalizaciji našega življenja, povezljivosti in inteligentnosti izdelkov. Zaradi povezljivosti so izdelki postali del sistemov. To pomeni, da se delo industrijskih oblikovalcev neverjetno širi in hkrati postaja še bolj kompleksno, zahteva več znanj ali širše ekipe. To je opazno skoraj na vseh področjih. 

Druga očitna razlika je naraščajoče število prijav, ki prihajajo iz azijskih držav. S pandemijo se je rast rahlo ustavila, zagotovo pa se bo trend naraščanja nadaljeval. V omenjenem obdobju sem bil tudi priča neverjetno hitremu prehodu azijskega oblikovanja, znanega po relativno šibko oblikovanih izdelkov ali celo kopij, do dobro ali odlično oblikovanih izdelkov. Do tega prehoda je prišlo v manj kot desetih letih. Občasno sem tudi član žirije za Contemporary China Design Award v Xiamenu na Kitajskem in tam sem dobil še več vpogleda v ozadje tega hitrega razvoja. Zanimiv premik je tudi to, da so mednarodna podjetja začela najemati azijske oblikovalce zaradi kakovosti in zaradi lažje komunikacije ter njihove bližine proizvodnim lokacijam. 

V studiu se večino časa ukvarjamo z zelo kompleksnimi in celostnimi projekti, ki poleg razvoja izdelkov, storitev, identitet in komunikacij zavzemajo tudi svetovanje pri pristopih v razvoju in pomoč pri metodologiji. Trenutno delujemo na področju elektronskih naprav, uporabniških vmesnikov, svetil, strojegradnje, interierjev, inteligentnega pohištva, medicine, turizma, športa in dobrega počutja. 

Mogoče se od drugih studiev ne ločimo toliko glede metodologije dela, kot po tem, da je naš pristop zelo poglobljen, oseben. Znani smo po tem, da imamo veliko mero empatije, kar nam pomaga bolje razumeti uporabnika, okolje, trg ter potrebe naročnika. Poleg dolgoletnega sodelovanja z Alpino pri tekaškem programu v zadnjem obdobju zelo uspešno sodelujemo s podjetji Mebor, INO, Hyb, Tips, GEM motors, Berk in številnimi drugimi. Omenim lahko oblikovanje za nemško podjetje za športne pripomočke Relaxroll. Na osnovi tega sodelovanja smo pozneje sodelovali tudi z ameriškim podjetjem Hyperice, ki prav tako proizvaja pripomočke za šport. V zadnjem času uspešno sodelujemo tudi s podjetjem Nouhaus iz Južne Koreje. Zanj razvijamo zelo tehnološko in digitalno podprt set pisalne mize in pisarniškega stola s številnimi inovativnimi funkcijami. 

Vsakič smo seveda zelo veseli in ponosni. Ponosni, ker je mednarodna stroka prepoznala naše oblikovanje kot takšno, ki odgovarja vsem kriterijem odličnosti. Kdaj se je tudi zgodilo, da smo prijavili izdelek, pa nagrade nismo dobili. Takrat smo še bolj razmislili, kaj je žirijo zmotilo ali kaj jih ni prepričalo. Vedeti morate, da je prijavljenih izdelkov zelo veliko. Lahko si zelo dober, pa so drugi še boljši. Vse je odvisno, s čim se primerjaš. Zato se mi zdijo nagrade Red Dot dober presek stanja oblikovanja na trgu.  

Vedno bom trdila, da lahko razviješ vesoljsko ladjo ‒ in ne bom rekla, da to ni izziv ‒, ampak na koncu jo je še vedno najtežje prodati. Lahko razvijemo izdelek, ki ga vsi hvalijo in pobere vse nagrade, vendar je resničen dokaz, ali je izdelek uspešen, ta, ali preživi na trgu in bodo kupci pripravljeni odšteti svoj denar zanj. Kupec je neusmiljen. Če mu samo nekaj ni pogodu, pa je lahko to nekaj zelo subtilnega, na primer, napačno razmerje med ceno in estetiko, preprosto ne bo kupil. V dobi digitalnega oglaševanja se lahko hitro zgodi, da izdelek ponujamo tudi popolnoma napačni ciljni skupini. Ves čas moraš biti na preži glede trga in sprememb na njem, zato je težje uspešno voditi blagovno znamko. Edina stalnica so nenehne spremembe.

Nina Mihovec: Ko učiš druge, se učiš tudi sam. Študenti mi s svojimi kakovostnimi rešitvami in pridnim delom dajo res veliko energije in volje, ki jim jo vračam nazaj s svojim prispevkom in znanjem.  

Jure Miklavc: Oblikovalci imamo uvid v prihodnost. To, kar razmišljamo in snujemo danes, se bo udejanjilo čez nekaj let. S tem oblikujemo okolje prihodnosti in hkrati tudi človeka samega. In podobno je moč opazovati pri naših študentih. Profesorji imamo privilegij, da vnaprej vidimo razmišljanje, vrednote in zanimanje mlajših generacij. Med procesom na UL ALUO se spremenijo v strokovnjake, ki bodo čez nekaj let usmerjali ter oblikovali pogoje in norme, na osnovi katerih bomo živeli. 

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, junij 2024, #516. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.