manja porle
Intervju

»Svoje težave pustim pred vrati pisarne«

Manja Porle je ustanoviteljica in direktorica produkcijske hiše Miss Moose Studio, pod okriljem katere nastajajo številni t. i. razlagalni videoposnetki, ki jih snujejo za številne naročnike, med katerimi je vse več tudi tujih.

Z odkritosrčno podjetnico smo se pogovarjali o njeni dosedanji podjetniški poti, za katero priznava, da je precej stresna, a ji hkrati nudi nenadomestljiv občutek svobode. V vseh teh letih se je naučila poslušati samo sebe, zato nima več slabe vesti, če ne dela 24 ur na dan, ampak za delo izkoristi čas, ko je najbolj produktivna – in zanjo je to v jutranjih urah.

Za MM sva se prvič pogovarjali pred tremi leti in pol, ko je vaša produkcijska hiša delovala tri leta; se pravi, da je zdaj že več kot šest let, odkar ste se podali na samostojno pot – in še vedno delujete uspešno. Ali vas je že od nekdaj vleklo v podjetništvo?

O, se že kar nekaj časa poznava, vseeno pa se zdijo ta tri leta in pol, kot bi bilo včeraj (smeh). Vmesni čas smo izkoristili za rast, tako posla kot tudi ekipe.

Podjetništvo mi je bilo položeno v zibelko in zato se mi je že, ko sem kot mala Manja pomagala očetu v njegovi čevljarski delavnici, zdela samostojna pot edina prava izbira zame. Zelo kmalu sem tudi spoznala tako pozitivne kot negativne plati podjetništva. Na eni strani svoboda, na drugi strani stres. Je pa stres žal večji od svobode (smeh).

V Sloveniji ste bili ena od prvih produkcijskih hiš, ki se je posvetila produkciji razlagalnih videoposnetkov. Obseg svojih storitev ste sicer z leti širili; zdaj med vašimi storitvami najdemo tudi produkcijo televizijskih oglasov in različne vrste kratkih filmov, od korporativnih do produktnih in pričevalnih, snemate pa tudi avdio zgodbe. Se je ponudba vaših storitev širila zaradi želja naročnikov, ki si želijo dobiti »vse na enem mestu«?

V bistvu je zgodba potekala v obratni smeri. Najprej smo nudili različne storitve; produkcijo televizijskih in radijskih oglasov, produktne videofilme, tutoriale itd. Bili smo le ena od produkcijskih hiš na že tako prenasičenem trgu. Nato sem našla priložnost za specializacijo, nišo. Obožujem strokovnjake določenih ozko usmerjenih področij. Tako so naše področje postali razlagalni oziroma explainer videi. V zadnjih letih komuniciramo pretežno le to obliko videa. Na področju explainer videov smo tržni voditelji. Ker pa sem v preteklosti, tudi v prejšnjih službah, sproducirala ogromno televizijskih in radijskih oglasov, dokumentarnih filmov, televizijskih oddaj, sinhronizacij risank, korporativnih predstavitvenih videov, za naše dolgoročne naročnike še vedno delamo tudi to. Tako dobijo celostne marketinške rešitve na enem mestu. Nudimo recimo tudi oblikovanje, tisk in spletne strani, pa tega ne oglašujemo, saj ne želimo dajati občutka, da smo strokovnjaki za sto stvari. Nekaj omenjenih storitev izvajamo s pomočjo naših partnerjev. Sama stremim k povezovanju. Slovenija je že tako majhen trg, zakaj ne bi sodelovali? Vsak naj dela tisto, v čemer je dober in hiter, za vse drugo pa je bolje najeti zunanje sodelavce, vsaj po mojem mnenju.

Kako se je v skladu s širitvijo storitev povečevala tudi vaša ekipa? Koliko ljudi zdaj dela za Miss Moose Studio, tako redno zaposlenih kot tudi zunanjih sodelavcev?

Ekipa danes šteje petnajst članov, potem je tu še naša Olga, pasja mešanka, ki ima naziv »chief happiness officerke« (smeh). V ekipi imamo kreativnega producenta, vodje projektov, oblikovalce, tonske mojstre, scenariste in zdaj že pet vrhunskih animatorjev.

porle

Vaš trg ni omejen le na slovenskega, saj zdaj že kar nekaj prihodkov ustvarite v tujini. Kakšen izziv je bil za vas prestopiti slovenske meje in kakšni so bili vaši začetni koraki, ko ste se odločili, da začnete poslovati tudi v tujini?

Večino prihodkov še vedno ustvarimo v Sloveniji. Veliko naših partnerjev je slovenskih podjetij, katerim lahko ponudimo videe za trge, na katerih so prisotni. Počasi prodiramo tudi na tuje trge, to pa drži. Ampak je težko, priznam. Tako da vedno z veseljem prisluhnem vsakemu, ki ima kakšen konstruktiven nasvet ali stik. Naša trenutna strategija je povezovanje s poslovnimi partnerji, torej marketinškimi agencijami v tujini. Kar zadeva iskanje končnih naročnikov in tudi partnerjev, pa to počnemo preko poslovnih povezav, raznih podjetniških združenj, del katerih smo, LinkedIna in platform, kjer podjetja iščejo ponudnike videoprodukcijskih storitev. V Sloveniji torej večino posla dobimo preko priporočil, v tujini pa preko outbound marketinga.

 

V katerih državah zaznavate največji potencial, ko gre za razlagalne in pričevalne videofilme oziroma kje se pojavlja največja potreba po tem?

Če pogledamo, kje na spletu so besedno zvezo »explainer video« največ iskali v zadnjih dvanajstih mesecih, so morda za koga presenetljivo to Pakistan, Vietnam in Tajska. Na 9. mestu najdemo Združene arabske emirate, trg, na katerega smo tudi mi v preteklosti ciljali in ugotovili, da je tam bolj pomembna cena kot kakovost in da Arabci zelo težko vzpostavijo zaupanje za sodelovanje z nekom z drugega konca sveta. Pomembno je torej analizirati trg in kulturo, ne le, kje je potreba največja. Zdaj se osredotočamo na Nizozemsko, Dansko, Švedsko in ZDA. Ni sicer toliko potrebe na trgu, je pa večje razumevanje za kakovost, poleg tega smo malo cenejši od njih in je to zmagovalna situacija za obe strani. Cenijo tudi, da naredimo vse po meri, nič ni narejeno vnaprej, kar pomeni, da si lahko naročnik izmisli, kar si želi, in mu lahko ugodimo.

Med vašimi naročniki so pretežno B2B-podjetja, ki jim je tudi najbolj pomembno, da svoje izdelke in storitve v čim večji meri približajo svojim strankam, saj gre lahko za zelo kompleksna področja. To je verjetno velik izziv tudi za vas kot produkcijsko hišo. Kakšen je vaš recept, kako zapletene postopke, orodja ali rešitve, ki jih ponujajo ta podjetja, pretvoriti v preproste informacije?

O tem se pomenimo že na uvodnem sestanku, veliko se pogovarjamo z naročnikom oziroma partnerjem in ga poslušamo. Ampak moj nasvet je vedno enak; vsi imamo radi enostavne zadeve. V že tako z informacijami prenasičenem vsakdanu radi vidimo in slišimo nekaj preprosto razumljivega. Pa četudi gre za B2B, gre v resnici za H2H; človek sporoča človeku. Naročniku, ki je strokovnjak na svojem področju, je žargon kristalno jasen, komu drugemu pa morda ni in posledično lahko hitro izgubi zanimanje. Vedno ko pišemo scenarij, upoštevamo ciljno občinstvo, kar pomeni, da gremo v toliko kompleksnosti, kot presodimo, da bo za možgane prejemnika sporočila še sprejemljivo. Ampak naš največji izziv je razložiti naročniku, da bolj kot bomo zadeve poenostavili, bolje bo. Lažje bomo obdržali pozornost gledalca od začetka do konca videa.

V času korone so mnoga podjetja zaradi zaprtja javnega življenja utrpela precejšnjo škodo, vaš studio pa se je v tem obdobju menda prav razcvetel. Čemu pripisujete uspešno poslovanje v teh turbulentnih časih?

Uf, ja, korona je bila za nas najboljše obdobje. Po eni strani smo se umirili, premaknili domov, sestankovali v trenirkah, jedli domačo hrano, hkrati pa imeli največ dela (smeh). Podjetja so izvajala tiste aktivnosti, ki so jih lahko. Razlagalni video je komunikacijsko orodje, brez katerega podjetje ne bo propadlo, če ga ne bo imelo, zato ga prevečkrat postavijo nižje na prednostni seznam. Bo pa znatno pomagal pri prodaji, saj če nekdo dejansko razume, zakaj bi se odločil za vaš izdelek ali storitev in ne za konkurenčnega, bo lažje naredil naslednji korak. Ko so bili naročniki torej doma, so prihranili čas, ki bi ga sicer namenili za vožnjo, dogodke, dolge sestanke v živo in podobno. Razmišljali so, kaj pa vseeno lahko naredijo. In glede na to, da mi naše videe naredimo povsem preko spleta – razen, če gremo snemat –, je bila to odlična priložnost za nova sodelovanja. Uvodni sestanek smo imeli preko spleta, celoten produkcijski proces in izvedbo vodimo spletno, tako da je bilo to idealno. Veliko preprostejše zdaj sodelujemo tudi s tujino, saj se lažje vzpostavi zaupanje, če je sestanek le preko spleta namesto v živo. Izjemno me veseli tudi, da je hibridni način dela postal nekaj povsem običajnega, saj mi tako delamo že od začetka (smeh).

V že omenjenem pogovoru za MM ste mi zaupali, da ime Miss Mosse ali »gospodična Losika« pomeni »eno takšno trmasto, a srčno bitje, ki pa si, če je potrebno, nadane rogove« in da so ji »življenjske izkušnje dale neusahljiv vir moči in motivacije«. Kot sem vas utegnila spoznati, ste precej umirjeni in si skorajda ne predstavljam, da kdaj pokažete tudi svojo neizprosnejšo plat. Kaj vas tako v osebnem kot tudi v poslovnem življenju najbolj spravi s tira?

Kdo pa pravi, da sem jaz gospodična Losika? (smeh) Da si Losika nadane rogove, če je potrebno – ker vemo, da v živalskem svetu samice losinje nimajo rogov –, pomeni, da je trmasta, ko gre za lovljenje rokov in izpolnitev včasih na videz nerealnih želja naročnikov. Prav tako ima naša Losika strašen fokus, ve, kam gre in ni ji problem reči »ne«.

Kaj pa mene spravi iz tira? Poslovno so to neučinkovitost, neprofesionalnost in površen odnos do strank. Zasebno pa preprosto nespoštljivost. Resnično menim, da bi bil svet veliko lepši, če bi manj obtoževali drug drugega, če bi razumeli, da ima vsak svojo zgodbo, če bi bili bolj empatični in bi si bolj neoportunistično pomagali.

V vseh teh letih, odkar vodite svoje podjetje, ste verjetno morali izpiliti tudi svoje veščine vodenja. Kaj vam je pri vodenju sicer najtežje? Kako bi sebe opisali kot vodjo – ste zahtevni ali pa sodelavcem tudi pogledate skozi prste in kaj naredite namesto njih?

Res je. Predvsem si upam reči, da vodim z zgledom. Kar vedno pravim ekipi, je: delaj raje manj ur in takrat bolj učinkovito. Sproti jih učinkovitosti tudi učim. Spodbujam jih, da gredo raje ven, če je lepo vreme; ko nam to ustreza, delamo od doma. Verjamem, da se dobra energija odraža tudi v naših videih.

Kakšna vodja sem, pa bi morali vprašati ekipo (smeh). Sama zase mislim, da prepogosto pogledam čez prste, da sem preveč razumevajoča. Kar posledično prinese tudi to, da še vedno prevečkrat kaj raje naredim sama, da ne obremenim koga drugega. Ampak z leti se učimo (smeh).

Katerim vrednotam sicer sledite pri svojem delu? Po čem želite, da bi si vas naročniki zapomnili?

Naše vrednote so jasne in jih tudi veliko komuniciramo, tako na spletni strani in družbenih omrežjih kot tudi na razgovorih za delo. Zakaj? Zelo preprosto: v svojem poslovnem okolju si želimo imeti ljudi z enakimi vrednotami. Če si delimo vrednote, obstaja velika verjetnost, da bomo dobro sodelovali tako znotraj ekipe kot tudi s poslovnimi partnerji oziroma naročniki.

Vrednote Miss Moose, ki jim sledimo, so sicer kakovost, strast, timsko delo, ustvarjalnost, zaupanje in integriteta.

Ustanovitelji na svoje podjetje pogosto gledajo kot na svojega otroka; do njega so včasih pretirano zaščitniški, veliko stvari si jemljejo k srcu bolj, kot bi bilo včasih zdravo. Kako navezani ste sami na svoj podjetniški podvig? Bi vas zelo potrlo, če bi se mu morali odpovedati?

Ne zdi se mi zdravo, da na svoje podjetje, na svojega psa ali na kar koli, kar dejansko ni otrok, gledaš kot na otroka. Nisem še mama, tako da v resnici ne vem, kakšni so občutki ob rojstvu. Lahko pa povem, kakšni so, ko sam iz nič ustvariš nekaj, na kar si ponosen. Hkrati je najtežje in najlepše. No, morda bi pa kakšen starš le potrdil, da je podobno (smeh). Drugače pa sem prava mojstrica »sekiranja« na zalogo in tega, da si stvari preveč jemljem k srcu. Takšna sem in nisem čisto prepričana, ali hočem to spremeniti. Mislim, da delno tudi zaradi tega dobro delam. Morda bom pa pri 40. ali 50. letih, ko se bova, upam, ponovno pogovarjali, s spremenjenim mnenjem veliko bolj flegmatična, bomo videli (smeh).

Ne bi me močno potrlo, če bi se morala odpovedati Miss Moose Studiu. Vedno pravim, da je to le začetek. Nisem ena od tistih, ki si želi vse življenje delati eno in isto. Miss Moose je blagovna znamka, nihče ne ve, kaj sledi; morda Miss Moose merchandise, Miss Moose all day breakfast bistro, morda kakšen izdelek Miss Moose, idej je neskončno (smeh). Ko imaš enkrat izkušnje, znanje in podporo v podjetniškem svetu, imaš občutek, da lahko dosežeš kar koli. Če ne gre z enim podjetjem, ustanoviš drugega. Res smo lahko zelo hvaležni, da živimo v okolju, polnem priložnosti.

missmoose

Lastniki podjetij pogosto ne znajo – ali pa niti nočejo – ločevati med zasebnim in poslovnim življenjem, saj imajo posel ves čas v mislih. Kako vam uspeva, da ne razmišljate 24 ur na dan le o vaši naslednji poslovni potezi ali vsem nalogam, ki jih morate še opraviti?

To je pa vsakodnevni trening (smeh). V vsakem trenutku, vsak dan, ko ti misli odplavajo k neskončnemu seznamu prednostnih nalog, si moraš dejansko reči: »Za danes sem naredila dovolj, nikoli ne bo narejeno vse, v redu je, nadaljuješ jutri.« Prej sem delala kot producentka in vodja postprodukcije v različnih produkcijskih podjetjih in sem delala zares skoraj 24 ur, 7 dni v tednu. Verjamem v Glasserjevo teorijo izbire, torej, da si vse, še tisto, kar si mislimo, da ne, izberemo sami. Meni je torej takšen način življenja do določene točke ustrezal, nato pa sem sprevidela, da si bom, če bom tako nadaljevala, pridelala nič drugega kot kakšna resna bolezenska stanja, zato sem se odločila, da se moj delavnik konča ob 16. uri. Mislim, da je pomembno, da poslušamo svoje telo in izkoristimo za delo tisti čas v dnevu, ko smo najbolj produktivni in se ne silimo, ko to nismo. Jaz sem recimo zjutraj najbolj produktivna, popoldne pa mi raven energije drastično upade. Takrat je čas za sproščanje, druženje in sprehode s psičko Olgo.

Kdaj pa se »gospodična Losika« najbolje počuti v svoji koži? Kdaj vas prevzame občutek, da lahko naredite, kar koli si zaželite in da vas nič ne more ustaviti na poti do zastavljenih ciljev?

Najbolje se počutim, ko grem ob 7:30 s treninga sveža, spočita in polna endorfinov v nov, sončen dan. Ko sem naspana in mirna, imam občutek, da lahko osvojim ves svet, in obratno, ko sem utrujena in neuravnovešena, se mi zdi še najmanjši problem težko rešljiv. Najtežje mi je recimo zadnje čase, ko čutim stisko v zasebnem življenju. V službo pridem nasmejana, saj sem podporni steber, na katerega se ekipa zanaša, poslušam njihove izzive in jim pomagam, medtem ko bi se včasih najraje skrila pod odejo in počakala, da dan mine. Svoje težave pustim pred vrati pisarne. To, da ne obremenjuješ svojih sodelavcev ali poslovnih partnerjev z osebnimi izzivi, se mi zdi del profesionalnosti, kar pa ne pomeni, da niso čudovite osebe, ki bi jim zlahka zaupala vse.

Ste tudi velika ljubiteljica potovanj. Verjetno je tudi vam korona pristrigla krila in niste mogli obiskati vseh krajev, ki ste si jih želeli. Katere države so sicer zdaj na vašem potovalnem seznamu; kam bi se najraje podali naslednjič?

Glede tega sem te dve leti res izjemno trpela. Pred korono sem bila veliko naokoli, to je bila moja prioriteta; mesečna, dvomesečna potovanja in potem kar naenkrat nič. Saj bi lahko šla, vendar mi ves stres potem tam, če zboliš, če moraš biti v karanteni, zadovoljstva ob potovanju ne bi odtehtal. Zdaj je moj »travel bug«, ki me praska pod kožo, res že nemiren in razmišljam o Singapurju, Braziliji in Japonski.

Potovanja pa niso vaš edini način za preživljanje prostega časa; ustanovili ste namreč tudi svoj knjižni klub. Kaj vas je vodilo k temu? Kdo se najpogosteje udeležuje vaših bralnih srečanj?

Res je, proaktivnost mi je blizu. Če nekaj hočeš, je najbolje, da to kar narediš (smeh). Branje knjig mi je manjkalo in če imam določen rok, do kdaj moram nekaj narediti, bom to tudi naredila. Tako sem razmišljala, da če bom imela »obvezo« do sobralk, jo bom lažje izpolnila in knjigo dejansko prebrala. Pred nekaj leti sem torej povabila dame iz enega od naših podjetniških združenj, pridružile so se mi in še danes se dobivamo enkrat na mesec, da razpravljamo o izbrani knjigi. Veliko je seveda tudi izmenjanih življenjskih modrosti, saj smo si zelo različne, vsaka s svojim pogledom na svet, izkušnjami – in smeha, kolikor hočeš (smeh).

missmoose2

Kakšne knjige pa sami najraje prebirate? Nam lahko podate kakšno priporočilo tako glede poslovne knjige kot leposlovja?

V večji meri poslušam podkaste, saj združujem sprehode s kodranjem možganov. Poslušam zelo različne, na primer The Tim Ferriss Show, HBR IdeaCast in Joeja Rogana, od Slovencev pa me Miha Šalehar vedno nasmeji.

Knjiga, ki smo jo imele na nedavnem knjižnem klubu in sem jo ravno prebrala, pa je Tam, kjer pojejo raki. Večplastna, dobra! Kar zadeva posel, je trenutno na moji nočni omarici knjiga Measure what matters (Meri to, kar nekaj pomeni).

Podjetniške ideje si sicer izmenjujete tudi s sočlani iz podjetniškega združenja, ki ste ga vzpostavili s somišljeniki. Kakšne ideje se najpogosteje krešejo na takšnih srečanjih?

Sem članica različnih združenj, vsako mi da nekaj drugega. So res odličen vir energije, motivacije, idej, druženja in ne nazadnje tudi posla.

Kako močno povezana je sicer po vaših opažanjih podjetniška skupnost v Sloveniji? Ali so si podjetniki pripravljeni pomagati med seboj in si odpirajo vrata ali pa svoje povezave raje ljubosumno hranijo zase?

Skupnost obstaja. Je pa ogromno odvisno od tebe samega. Če se držiš zase, te skupnost seveda ne bo našla. Če pokažeš željo po sodelovanju, pa se potem, ko dobijo nekoliko zaupanja, začnejo tkati močne, čudovite vezi.

Bi lahko za konec podali še nekaj najpomembnejših spoznanj, do katerih ste prišli na svoji dosedanji podjetniški poti?

Več jih je (smeh). Kar zadeva odnos z naročniki in partnerji, bi izpostavila, da lahko izvedbo  »na suho« naredi marsikdo, medtem ko so najpomembnejši pogovor, svetovanje in gradnja odnosa, da naročnika oziroma partnerja dobro spoznamo in mu na podlagi izkušenj lahko ponudimo storitev oziroma produkt, ki mu bo dejansko koristil. Poleg tega je pomemben tudi sam proces, ne le dober in kakovosten produkt. Če bi bil na primer pri nas proces izdelave videa za naročnika mučen in dolgotrajen, naročnik pa bi bil prepuščen sam sebi, brez informacij in bi večino moral delati sam, poleg tega pa bi vladala zmedena komunikacija z več člani naše ekipe namesto z natančno vodjo projekta, se najbrž ne bi vračal k nam. 

Ko gre za ekipo, sledim načelu »hire fast, fire faster«; torej zaposluj hitro, odpuščaj še hitreje. Ne izgubljaj energije s kadri, s katerimi že na začetku vidiš, da niso v skladu s tvojimi merili. To je tako kot pri ljubezenskem odnosu (smeh). Raje vlagaj energijo v tiste, ki se trudijo, se razvijajo, se učijo, ki tvorijo rezultate in so del tvojega sveta kakovosti.

Na področju rasti podjetja pa sem spoznala, kako pomembno je vlagati v mentorstva. Od moje prve mentorice dalje sem vpeta v mentorstva, takšna in drugačna. Ali si poiščeš dobrega individualnega mentorja ali prejemaš mentorstvo znotraj podjetniškega združenja, od ljudi s podobnimi izzivi, ali pa – in to je najlepše – te mentorirajo kar tvoji zaposleni. Vsak je strokovnjak na svojem mikropodročju. Zakaj se ne bi učili drug od drugega? Bodi čim bolj radoveden in odprte glave. Poglej, kako se določene zadeve dela v drugih panogah, morda pa lahko kaj pionirsko apliciraš tudi na svojo. Sam lahko potrebuješ leta, da prideš do določenega dognanja, medtem ko ti lahko dober mentor z enim vprašanjem obrne na glavo ves posel – in to v dobrem smislu.

Poleg tega pa se mi zdi ključna osebna rast, pa če si še tako zaposlen. Vsi smo. Potrebno je stalno spoznavati samega sebe, ugotavljati, kaj ti ustreza in kaj ne, tako zasebno kot tudi v poslu. Potrebno je biti fizično aktiven, dobro jesti in dovolj spati. S tem sem sama imela dvajset let težave, nato pa sem to uredila in zdaj sem nova Manja – pripravljena na nove izzive! (smeh)

missmoose3

Članek je bil objavljen v spomladanski prilogi SaMMozavestno, ki jo lahko prelistate tu. 

493-494

Naroči se na revijo MM in prihrani do 30%!

Intervju

almas
13. 08. 2022

Eden od večjih izzivov, s katerimi se je Svetlana Almaš, direktorica marketinga in…

»Pogosto ljudje na korporacije gledajo kot na dinozavre, okostenele strukture, ki le počasi sledijo spremembam, a realnost je, vsaj pri nas, zelo…

zadravec
12. 08. 2022

Poslovni svetovalec Domen Zadravec nam je v intervjuju za MM zaupal, kako je sodelovati z…

Pri vsakem hitro rastočem, uspešnem podjetju gre za enkratno kombinacijo dejavnikov, kot so znanje, inovativnost, strast, vizionarstvo, podjetnost in…

peter scott
03. 08. 2022

Peter Scott, podpredsednik novih medijev in inovacij v družbi Warner Bros. Discovery,…

Kot medij moraš razumeti, kaj navijači pričakujejo od tebe in jim to tudi ponuditi. Nekateri želijo vsebine gledati na telefonu, drugi na televiziji…

Naši avtorji