
Bolj ameriško ne gre
Od Super Bowla ogromno pričakujemo. Še najmanj od športnega dela, ki ga najhitreje pozabimo (opravičilo vsem NFL-navdušencem).

Jure Tovrljan
In iz leta v leto nas poskuša presenetiti. Tokrat nas, z redkimi izjemami, niti ni. Vse je bilo zelo ameriško, zelo na glas.
Oglaševalci so igrali na varno karto z že znanim receptom. Poceni humor s predvidljivimi premisami, nostalgija in seveda preizkušena formula znanih obrazov. Cilj je bil jasen – doseči široko občinstvo brez tveganja, da bi kdo oglas doživel kot kontroverzen ali politično sporen. Večina se je zato izognila občutljivim družbenim temam, da bi preprečili morebitne negativne odzive in občutili vedno popularnejši »brand cancel culture« na lastni koži.
Zmaga v roke Kendricku
Poleg Eaglesov, ki so osvojili športni del Super Bowla, je bil po mojem mnenju velik zmagovalec Kendrick Lamar.
Sicer so mnenja o šovu ob polčasu deljena, je pa po vseh dobljenih grammyjih in odlični predstavi, ki je z mnogimi »easter eggi« pospremila Kendrickove legendarne komade, g. Lamar dokončno zaprl usta kanadskemu raperju.
Čeprav je bilo vse nekoliko pričakovano, so nekateri oglasi vendarle izstopali. Med tistimi ekstra zvezdniškimi bi morda izpostavil:
- Uber Eats s kupom zvezdnikov in dokaj zanimivo premiso,
- Dunkin’ s kombinacijo Bena Afflecka in njegovega brata z dokaj presenetljivim nadaljevanjem serije oglasov,
- Stella Artois s tandemom David Beckham – Matt Damon,
- Michelob Ultra je presenetil z igralskim tandemom Catherine O’Hara in Willem Dafoe,
- in moj osebni favorit – oglas za Jeep s Harrisonom Fordom, ki je s svojo karizmo ujel bistvo znamke s pristopom, ki je bil v primerjavi s prej naštetimi oglasi svež.
Farmacevti pozitivno presenetili
Pozitivno je presenetila farmacevtska panoga. Novartis je našo pozornost pritegnil z odo dojkam, ki je v zaključku oglasa neinvazivno in elegantno približala in osvetlila problematiko raka dojk. Pfizer pa je s skrajno pozitivnim sporočilom širil upanje in sporočal, da so tik pred odkritjem zdravila za več različnih oblik raka.
Kot dobre bi izpostavil še oglase za Lays, Jordanov »Love, Hurts« in mogoče anti-UI poskus z dobro zgodbo in malenkost slabšo izvedbo za Coca-Colo.
Na drugi strani je bilo ogromno slabih oglasov, ki so želeli pritegniti pozornost s pretirano oz. celo patetično uporabo računalniško in umetnointeligentno ustvarjenih posnetkov v boju za najbolj čudaški oglas.
Eden od slabših, ki ga je težko pogledati do konca, je Boschev oglas z Antoniom Banderasom. Drugi, ki sem si ga sicer zapomnil in se je o njem zagotovo govorilo, je oglas za Mountain Dew s Sealom in »pravimi« tjulnji v glavni vlogi.
Če bi se na koncu podpisala blagovna znamka, kot je npr. Liquid Death, bi to lažje prežvečil.
Naslednje leto bi si želel vse skupaj (razen šova ob polčasu) nekoliko »utišati«. Verjamem, da lahko dobra zgodba in presenetljiv koncept oglasa preglasita vse možne zvezdnike in miljonske produkcijske proračune. In v več primerih izkoristiti pozornost največjih blagovnih znamk, da povedo kaj pametnejšega.
Želel bi si, da je sicer najbolj ameriški šov malce manj ameriški.