gorazd čad
Kolumne

Dokončno spregledani?

Slovenska industrija srečanj je ostala brez obljubljene »bonboniere«.

Ko smo se marca 2020 organizirali kot industrija srečanj, nam je sledilo več kot 351 podjetij in 635 posameznikov. Sledilo je veliko aktivnosti, večinoma prostovoljnih, dobronamernih in srčnih. Pogum so nam dajale pozitivne novice iz držav, ki so ugotovile, da sodi industrija srečanj med kreativne industrije z izjemno dodano vrednostjo. Verjeli smo, da ima za Slovenijo kot državo pomembno gospodarsko, znanstveno, raziskovalno, socialno, športno, pa tudi kulturno vlogo.

Prevladal je populizem, ki razdeljevanje državnega denarja utemeljuje na političnih in ne strokovnih argumentih. Vedno ista retorika je pahnila v apatijo tudi največje optimiste.

Ostalo je razočaranje, ogorčenje, nezadovoljstvo, šokiranost in presenečenost nad praznimi obljubami. Vmes smo se razklali, sprli in kuhali kot žabe vse do bridkega spoznanja, da v tem političnem kozmosu nekdo vztrajno blokira, ignorira in negira našo industrijo.

Ves čas je bilo v zraku, da politične stranke razumejo situacijo in da želijo pomagati, problem pa je, da nekdo načrtno zavrača vse naše pobude. To nam je potrdilo veliko sogovornikov z različnih političnih polov. In to za industrijo, ki je povsem apolitična in skrbi za vedno srečne udeležence dogodkov. Vse od vaških veselic do urbanih kulturnih in znanstvenih srečanj, pa do političnih mitingov in v razponu od Modrijanov do Laibachov.

Finale je bila zadnja akcija, ki jo je podprlo 18 strokovnih interesnih združenj. Skupaj smo uskladili zahteve in 6. januarja 2022 še enkrat prijazno nagovorili odločevalce. S tem smo želeli preseči razcepljenost celotne industrije, kar je politika ves čas krize dobro izkoriščala. Nastopili smo skupaj v imenu 350 podjetij, ki ustvarjajo okoli 15 tisoč delovnih mest. To je tudi industrija, ki je pred krizo v proračun vsako leto neposredno vplačala vsaj 43 milijonov evrov iz naslova DDV-ja. Odgovora, ki bi ga v skladu z demokratičnimi standardi morali prejeti v roku 15 dni, nismo prejeli. Vlada RS je naš primer predala v reševanje ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na odgovor še vedno čakamo.

Tudi sam si bom dovolil malce ekonomskega populizma. Slovenska industrija srečanj je vsaj po mojem mnenju enakovredna slovenskim gorskim centrom oziroma popularno žičničarjem. Poleg vseh pomoči so bili žičničarji deležni 3,7 milijona evrov pomoči zaradi izgube prihodkov od vozovnic v letu 2021. Še pred tem so prejeli 740.000 evrov neposredne pomoči ob začetku krize, izplačane septembra 2020. Vsi gorski centri so poleg tega lahko sodelovali v razpisu za prestrukturiranje večjih slovenskih smučišč v celoletna gorska središča v vrednosti 30 milijonov evrov in v razpisu za gradnjo in obnovo gorskih centrov v višini 19 milijonov evrov. Skupaj je bil ta sektor slovenskega turizma, poleg vse pomoči, ki je bil tudi sicer namenjena slovenskemu gospodarstvu, deležen dobrih 53 milijonov evrov pomoči.

Pomoč jim iskreno privoščim, kljub pomislekom klimatologov, da so smučiščem do 1.200 metrov nadmorske višine šteta leta. Bele zime so tudi v Sloveniji stalnica in tudi če nam gredo na roke nizke temperature, je vzdrževanje smučišč izjemno zahtevno, umeten sneg pa okoljsko sporen. Kot pogosto poudarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, so vsa smučišča pod 1500 metri ogrožena.

Industrija srečanj se je v nekaj kratkih mesecih, ko je bila dejavnost dovoljena, dokazala kot agilna in neverjetno prilagodljiva. Žal pa je bilo srečnih trenutkov od 12. marca 2020, ko smo lahko organizirali vse vrste srečanj, le za nekaj mesecev. Kmalu bosta minili dve leti od začetka krize in v tem obdobju smo dogodke v živo lahko v najboljšem primeru organizirali 9 mesecev; če odštejemo še poletne počitnice, nam je za organizacijo ostalo le slabih 6 mesecev. V teh šest mesecev smo poskušali prestaviti in stisniti vse dogodke ter izpeljati tudi nove projekte. Enačba se preprosto ni mogla iziti pozitivno.

Kriza je ukrivila številne hrbtenice kolegov. Pokončnost in pogum nista najbolj pogosti v teh časih. Mnogi pred volitvami špekulirajo in se ne želijo zameriti nobeni strani. Strahove kolegov, ki preračunavajo, kakšne bodo posledice, če se bodo javno izpostavili, razumem in spoštujem. Je pa res, da smo tudi zaradi tega najbrž kakšno priložnost izgubili.

Kljub temu pa moramo prav zdaj jasno in glasno povedati, zakaj je vredno in zakaj se splača slovensko industrijo srečanj podpirati vsaj v meri, kot so podpore deležni žičničarji.

Navajam šest ključnih razlogov, pri tem pa izhajam iz predpostavke, da lahko ovrednotiš le tisto, kar lahko izmeriš.

1. Neposredni prihodki

271 milijonov evrov je pesimistična ocena letnih neposrednih prihodkov od prodaje slovenske industrije srečanj. 891 milijonov evrov znašajo multiplikativni prihodki slovenske industrije srečanj.

Vir: Anketa Iniciativnega odbora slovenske industrije srečanj, junij 2020

2. Davčni prihodki

42,5 milijona evrov znaša DDV, ki ga skozi prihodke plača slovenska industrija srečanj.

Vir: Anketa Iniciativnega odbora slovenske industrije srečanj, junij 2020

3. Delovna mesta

15.000 neposredno ogroženih delovnih mest in 20.000 kreativcev, ki so posredno odvisno od industrije srečanj.

Vir: Anketa Iniciativnega odbora slovenske industrije srečanj, junij 2020

4. Potrošnja kongresnih gostov

1.446 evrov je bila povprečna potrošnja tujih kongresnih gostov v času tridnevnega kongresa v Ljubljani v letu 2019 oz. 482 evrov na dan.

Vir: Raziskava Kongresni gostje, njihove navade in potrošnja 2019

5. Multiplikativni učinki

Multiplikativni učinki so razporejeni v širokem spektru prevoza do destinacije, nočitev, hrane in pijače, osebnih izdatkov, prevoza na destinaciji, izletov, zabave in izdatkov za kulturo. Skupna potrošnja kongresnih gostov je 3,3-kratnik porabe običajnih turistov.

Vir: Raziskava Kongresni gostje, njihove navade in potrošnja 2019

6. Nočitve

Leta 2019 je bilo v Sloveniji ustvarjenih 15,8 milijona nočitev. Industrija srečanj jih ustvari 18,3 % ali dobrih 2,9 milijona nočitev (analiza statističnih podatkov SURS). Če k temu dodamo še preostale poslovne goste, je delež blizu 29 %.

Vir: Analiza statističnih podatkov SURS za leto 2019

Podatke o nočitvah bi zlahka potrdili tudi z analizo v drugih državah. V Amsterdamu, na primer, je poslovnih in kongresnih gostov skupaj 33 % (www.statista.com), podobno je v Avstriji in drugih državah regije.

Najbolj realna pa je ocena potrošnje, ki jo je v okviru raziskave o potrošnji kongresnih gostov izvedel Turizem Ljubljana. Po tej raziskavi so kongresni udeleženci za namestitev na dan potrošili 85,67 evra. Če to spremenimo v številke, dobimo naslednje prihodke na področju namestitev:

18,3 % kongresni udeleženci:  247.319.487 evrov   

29,0 % poslovni in kongresni udeleženci: 391.927.056 evrov

To je še dodaten dokaz neposredne korelacije med mestnimi destinacijami in industrijo srečanj. Pandemija je prav zato najbolj prizadela mestne turistične destinacije. Pokazalo se je, da so življenjsko odvisne od industrije srečanj. Tudi potencialni novi investitorji v slovenski turizem bodo želeli jasno sliko, v kakšni kondiciji je slovenska industrija srečanj. Pri tem ni pomembno, ali prihajajo iz Madžarske ali lokalnega okolja. Brez dogodkov se poslovna enačba hotelov preprosto ne bo izšla. Vsakomur je jasno, da Hoteli Bernardin brez prihodkov kongresnega oddelka težko poslujejo pozitivno in takšnih hotelov imamo veliko.

To so dejstva, podatki, ki jih lahko kadar koli dokažemo in potrdimo. Zelo težko sprejmemo pavšalno oceno, da je Vlada RS podprla našo industrijo s 34,6 milijoni evrov pomoči. Na poziv, kako je bila ta vrednost izračunana, nam državni sekretarji nikoli niso odgovorili. Dobili smo pojasnilo, da smo bili deležni istih ukrepov kot v drugih panogah v obliki ukrepov povračila za čakanje na delo, povračila izgubljenega dohodka zaradi karantene za samozaposlene in pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov.

Še hujša je zgodba z razpisom MGRT za pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov. Ta je razveselil vse slovenske organizatorje dogodkov. Pokazala se je luč na koncu tunela in verjamem, da smo se mnogi organizatorji tudi zaradi tega pogumno lotili organizacije dogodkov v zadnji četrtini leta 2021. Razpis je bil najavljen v višini treh milijonov evrov, pomoči pa je bila deležna le peščica, večina vlog pa je bila nestrokovno zavrnjenih in prijaviteljem ostaja le še možnost upravnega spora.

Vsem politikom, ki nas želijo na volitvah prepričati, da jim damo svoj glas, sporočam, naj ne pozabijo na spregledano industrijo srečanj. 15.000 zaposlenih pomeni vsaj še enkrat toliko volivcev. To pa najbrž ni več številka, ki jo lahko spregledajo. Poleg tega je industrija srečanj gospodarska panoga z visoko dodano vrednostjo, izvozno naravnanostjo in si že zato zasluži pozornost in ustrezno podporo politike.

Sam sem v tem času spoznal veliko dobronamernih in iskrenih ljudi. Predvsem pa sem spoznal, da imamo za našo dejavnost čudovito besedo sreča-nja, ki vsaj zame pomeni tudi bistvo našega poslanstva. To je osrečevanje udeležencev dogodkov, kongresov, poslovnih borz. V zadnjem letu sem spoznal, da je za predstavnike oblasti idealno, če delujemo nepovezano, skregano, raztrgano ali prepogosto egocentrično.

Osebno zato sledim preprosti logiki oz. kitajski modrosti, s katero se strinjajo tudi mnogi kolegi: »Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke.«

 

Opomba 1: Izraz industrija srečanj smo v javni diskurz vpeljali ob začetku koronske krize kot prevod angleškega izraza Meetings Industry. Cilj je bil, da z enim izrazom zaobjamemo vse segmente industrije, kar smo tudi grafično prikazali. Uporabo izraza je znanstveno utemeljil tudi ZRC SAZU. Več o tem na https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/industrija-srecanj.

Opomba 2: Vsebina prispevka izraža osebno mnenje avtorja in ni stališče Iniciativnega odbora za ohranitev industrije srečanj.

493-494

Naroči se na revijo MM in prihrani do 30%!

Intervju

almas
13. 08. 2022

Eden od večjih izzivov, s katerimi se je Svetlana Almaš, direktorica marketinga in…

»Pogosto ljudje na korporacije gledajo kot na dinozavre, okostenele strukture, ki le počasi sledijo spremembam, a realnost je, vsaj pri nas, zelo…

zadravec
12. 08. 2022

Poslovni svetovalec Domen Zadravec nam je v intervjuju za MM zaupal, kako je sodelovati z…

Pri vsakem hitro rastočem, uspešnem podjetju gre za enkratno kombinacijo dejavnikov, kot so znanje, inovativnost, strast, vizionarstvo, podjetnost in…

peter scott
03. 08. 2022

Peter Scott, podpredsednik novih medijev in inovacij v družbi Warner Bros. Discovery,…

Kot medij moraš razumeti, kaj navijači pričakujejo od tebe in jim to tudi ponuditi. Nekateri želijo vsebine gledati na telefonu, drugi na televiziji…

Naši avtorji