Himna ljubezni
Zakaj je bila otvoritvena svečanost olimpijskih iger v Parizu imenovana za najbolj ikoničen dogodek leta 2024.
Gorazd Čad
Če se glede epske štiriurne otvoritvene svečanosti olimpijskih iger v Parizu zanesete na mnenje spletnih trolov in bolj ali manj kompetentnih »strokovnjakov«, boste v globinah spleta naleteli na marsikaj. Vse od popolnega navdušenja do »krindža« in teorij zarote.
Z vidika strokovne javnosti pa je od petka, 29. novembra 2024, dalje tudi uradno potrjeno: otvoritev olimpijskih iger je brez dvoma najboljši dogodek leta 2024 in zasluženi zmagovalec v več kategorijah tekmovanja BEA World (The Best Event Awards 2024).
»Michael Jackson naše industrije«, obseden z drugačnimi dogodki
O tem smo se skoraj enoglasno strinjali skoraj vsi udeleženci tekmovanja, ki neprekinjeno poteka 19 let in velja za oskarje naše industrije. Legendarni Thierry Reboul, izvršni direktor za kreativno znamčenje in slovesnosti na olimpijskih in paralimpijskih igrah Pariz 2024, in Philippe Castanet, glavni operativni direktor podjetja Paname 24, sta naredila precej korakov do odra, saj sta bila na njem kar petkrat (če je moje štetje pravilno). Krona je bila nagrada Iconic Event Award, ki jo prejmejo izjemni dogodki, neprimerljivi z vsemi preostalimi na tekmovanju, takšnimi, ki gredo v zgodovino. Oba smo nagradili s stoječimi ovacijami.
O našem navdušenju veliko pove simpatičen in nagajiv komentar enega od kolegov pod fotografijo z Reboluom: »Michael Jackson naše industrije«.
Vse pa je postavil na svoje mesto jutranji pogovor med ustanoviteljem tekmovanja BEA World Salvatorjem Sagonejem, Patrickom Roubroeksom, predstavnikom združenja evropskih neodvisnih konunikacijskih agencij 27Names, in Thierryem Reboulom. Ta je po mojem mnenju prepričal tudi največje skeptike. Reboul je profesionalec od glave do pete in je tudi s svojo osebno integriteto dosegel, da je dogodek izpadel tako, kot smo ga doživeli: raznoliko, ekstravagantno, inkluzivno in preprosto spektakularno. To je pojasnil s svojo obsedenostjo z drugačnimi dogodki. Poudaril je, da ne zna delati istih dogodkov kot drugi in je preprosto obseden z iskanjem novih drugačnih modelov in rešitev.
Odprta pot kreativnosti
Pogovor je potekal v novem formatu, ki si ga je zamislilo združenje 27Names. Izvedeli smo marsikaj iz zakulisja šova, ki je potekal v 12-ih delih in na katerem je sodelovalo okoli tri tisoč plesalcev, pevcev in drugih umetnikov, ki so občinstvo zabavali z obeh bregov reke v dolžini šestih kilometrov. Skupaj je pri izvedbi projekta sodelovalo več kot 20 tisoč profesionalcev. Izvedeli smo tudi, kako jim je kljub celi vojski sodelavcev uspelo pred mediji zadržati skrivnosti programa ter kako so ponoči testirali ikoničnega mehanskega konja na Seni in neopazno preizkušali balon z olimpijskim ognjem v enem od pariških parkov. Zanimivo je bilo slišati, da je imel režiser Thomas Jolly pri režiji relativno proste roke. Pot kreativnosti je bila odprta. Model, kako so se lotili organizacije dogodka, pa bo šel po mojem mnenju v zgodovinske knjige. Za potrebe dogodka je nastalo projektno podjetje Paname24, v katerem so se povezala podjetja Auditoire, Havas Events, Ubi Bene, Obo in Double 2. Lahko bi rekli, da je najboljše, kar ponuja Francija na tem področju, povezal epski projekt. To pa je odličen šolski primer »coopetitiona« (sodelovanja med konkurenti). Posebna zgodba je trajnostna organizacija dogodka, ki bo z natančnim merjenjem njegove vpliva in zapuščine tudi model za prihodnje organizatorje iger. Zato nestrpno pričakujemo njihovo poročilo in vse izmerjene regenerativne učinke.
Pet razlogov, zakaj je bila otvoritvena slovesnost prebojna
S čim je torej otvoritvena slovesnost prepričala mene in zakaj menim, da si zasluži naziv zgodovinske na področju organizacije dogodkov? Svoj pogled sem strnil v pet točk.
Transformativnost
Z dogodki bi svet morali spreminjati na bolje, vplivati na udeležence k transformaciji, pokazati pot. Kot je dejal eden od nagrajencev tekmovanja Wouter Boits iz agencije Oval, je v svetu, kjer vedno bolj prevladujejo ostri robovi, potrebno nekaj ovalnega. Pariški dogodek je bil točno to in je v svojem bistvu izven okvirjev tako v dramaturškem kot vsebinskem smislu. Vidi se, da ga je režiral gledališki režiser, ki je z dogodkom želel doseči gledališko katarzo. Ne strinjam se s kolegi, da je šlo za televizijski format dogodka. Zame je bil to teater v najbolj žlahtni obliki, ki je povezal dva svetova (v živo in preko spleta). Režiser Thomas Jolly je radikalen premišljevalec sveta, ki nam je ponudil različne interpretacije običajno konvencionalnega stadionskega formata. Organizatorji pa nismo zgolj izvajalci, temveč sokreatorji zgodbe. To sporočilo postavlja agencije za organizacijo dogodkov v sam center kreativnih industrij.
Inkluzivnost
Pozicijski slogan iger »Games wide open« (»Na široko odprte igre«) ne potrebuje komentarja in povzema vse, kar so organizatorji želeli sporočiti z lokacijo dogodka. Otvoritev, športnike, politike, sponzorje so iz varnega stadionskega mehurčka spravili ob bregove Sene v srce francoske prestolnice. Tako je običajno zaprt dogodek postal bistveno bolj dostopen. Kako težko so to sprejeli policisti in varnostniki, je osebno pojasnil Thierry Reboul. Pogum za izbor tako posebnega prizorišča si zasluži pohvale tudi z varnostnega vidika. Inkluzivnost pa je še posebej prišla do izraza na otvoritveni svečanosti paralimpijskih iger. Dogodek je zasnoval švedski koreograf Alexander Ekman in v svet ponesel jasno sporočilo, da inkluzivnost ni samo beseda ali trend, temveč lahko posamezniki s posebnimi potrebami postanejo zvezde umetniškega programa in športa. Radikalen pristop organizatorjev je tudi na tem področju deloval izrazito transformativno.
Raznolikost
Dogodek je slavil svobodo in raznolikost in to je ponazarjala tudi maskota iger, frigijska čepica, simbol francoske revolucije. Francoski duh se zdi danes precej razklan, vsaj za nekaj dni pa je bilo geslo »liberté, égalité, fraternité« (svoboda, enakost, bratstvo) v ospredju vsega sveta. K temu je prispevala tudi eklektična otvoritvena svečanost s svojo barvitostjo, odprtostjo in enakostjo med spoloma, pa tudi odkrito borbo za pravice skupnosti LGBTQ+. Po svojih najboljših močeh je dogodek posegel v intimna čustva gledalcev, predstavil raznolikost države, ki pogumno sprejma svojo zgodovino, dediščino in združuje različne kulture v prihodnosti. Olimpijski duh je oživel v novi postmoderni podobi. Mesto luči je svetilnik svobode in ni samo šik in šarm, temveč prostor dialoga o prihodnosti sveta, pa tudi o prihodnosti naše industrije.
Radoživost
Organizatorji dogodkov moramo biti radoživi, znati raziskovati, biti radovedni tako, kot so radovedni otroci. Čustva, kot so sreča žalost, melanholija, obup ali jeza, niso iz mode in se jih ne smemo sramovati. Veliko tega smo doživeli skozi glasbo, kostumografijo, rekvizite, posebne učinke in multimedijo. Glasbena špica bo še dolgo odzvanjala. Organizatorji so nam pokazali, da je dobro nositi in negovati otroka v sebi in verjeti v čudeže. Včasih je dobro, da nimamo vedno plana B, saj je potem možen samo scenarij A, je povedal Thierry Reboul. Bi si sam želel živeti v svetu, ki nam ga slikajo zasloni in mediji, ali v takšnem svetu svobode, kot nam ga je narisal Thomas Jolly? Odgovor je vsaj zame jasen.
Himna ljubezni
Izvedba Himne ljubezni (L’Hymne d’Amour) Celine Dion je bila vrhunec skoraj štiriurne predstave, ki so ga težko pričakovali vsi, ne glede na to, ali so njeni oboževalci ali ne. Pevka nam je pokazala, da poleg talenta potrebuješ veliko znanja in trdne volje za nastop v težkih deževnih razmerah. Na svoj način njen nastop ponazarja delo organizacijske ekipe. Na poti do vrha je potrebno premagati marsikaj, tudi muhasto vreme. Dan otvoritve je zgodovinsko najbolj suh in sončen dan v francoski prestolnici. Da ljubezen premaga vse, so dokazali vsi, tudi najbolj muhasti, izvajalci, ki so zaradi ideje, energije in morda celo ustvarjalne norosti premagali dež, s Celine Dion in Lady Gaga na čelu.
Brez ljubezni ni dogodkov!
Na organizacijo dogodkov se danes spoznajo vsi, a organizacija družinskega praznovanja še ni profesionalen dogodek. Zato smo skupaj z nagrajenci praznovali tudi ljubezen do profesionalne organizacije dogodkov na najvišji ravni. Dokler bo ta ljubezen cenjena in spoštovana, ni skrbi za prihodnost naše industrije. Za vse ostalo pa je potrebna doza ljubezni, ki dogodke iz povprečnih spremeni v veličastne. Brez ljubezni ni dogodkov!
P.S.: Na tekmovanju nismo slavili samo najbolj ikoničnega projekta, temveč najboljše dogodke na svetu v 30-ih kategorijah. Letos so organizatorji prejeli rekordnih 463 prijav iz 35-ih držav. V veliki finale se je uvrstilo več kot 160 dogodkov. Kakovost del je bila izjemna, več o delih, ki so sprožili našo pozornost, pa zapišemo kmalu v posebnem poročilu po dogodku. Svečana razglasitev na odru dvorane centra Auditorium Parco Della Musica Ennio Morricone je pokazala, da je naša industrija v vrhunski izvedbeni in kreativni kondiciji, naša regija pa postaja nova zvezda evropske industrije srečanj.
Prvi vtis o tekmovanju si lahko ustvarite z ogledom streaming kanala na spletnem naslovu: https://beaworldfestival.com/.