Kako gre pa vam?
Še najmanj tri mesece moramo počakati, da bomo lahko pogledali, kako je lani koronska kriza prizadela komunikacijsko industrijo v državi.
Marjan Novak
Poslovni rezultati agencij in medijev bodo dali najboljši odgovor na vprašanje, ki si ga postavljamo v redkih stikih: »Kako vam gre, kako poslujete?« Previdni odgovori v slogu »čakanje, odpuščanje, prilagajanje, saj gre, …« ne morejo dati pravega odgovora, saj vsi dobro vemo, kako smo naravnani. Tisti, ki jih kriza ni posebej prizadela, si tega ne upajo povedati na glas, ker je to, »da ti gre«, v tej državi že nekaj časa nezaželeno, tisti, ki jim ne gre in imajo resne težave, pa tudi raje molčijo, ker vedo, da se jih bo marsikateri partner še bolj izogibal kot kakšnega kužnega bolnika ali pohabljenca, od katerega se lahko naleze neuspeha.
Nekateri direktorji medijev in agencij so mi v neformalnih pogovorih omenjali do dvajset odstotkov nižje prihodke v primerjavi z letom 2019, pri čemer pa obstaja precejšnja verjetnost, da podjetja ne bodo imela bistveno slabšega poslovnega rezultata. Mediji in agencije so se, tako kot druge panoge, prilagodili z varčevanjem, rezanjem nepotrebnih stroškov, pomočjo države in drugimi ukrepi, ki jih je bilo, to je treba priznati, v tem letu kar nekaj.
Na prvi pogled stvari ne izgledajo zelo slabo. Oglasov v digitalnih medijih in na televiziji je veliko, produkcija oglasov – vsaj nekaterih – je videti profesionalno razkošna, televizije napovedujejo nove velike produkcijske spektakle in domače serije. Prihajajo nove agencije, na primer Studio Nexus iz Hrvaške, ki prevzema upravljanje medijskega proračuna pomembnega oglaševalca, Mercatorja, prihajajo novi mediji, na primer N1, prihajajo novi oglaševalci, Ikea, seveda.
Previdnost seveda ni odveč. Kdor se še spomni finančne krize, ki je svet in Slovenijo prizadela pred dobrimi desetimi leti, se bo spomnil, da jo je Slovenija prvo leto odnesla relativno dobro. Kriza je komunikacijsko inudstrijo prizadela z enoletnim zamikom in je nato trajala še tri do štiri leta. Pri čemer je treba spomniti, da je bilo leto 2008 za medije in agencije »res bogato«, da je bila medletna rast 2007/2008 skoraj 20-odstotna in so se šampanjci ob odličnih zaslužkih odpirali v potokih. Ljudje, ki so takrat vodili agencije in medije, so praktično isti kot danes, zato verjamem, da so se tokrat na krizo odzvali pametneje, pri čemer je treba vedeti, da takrat državne pomoči ni bilo. Država je takrat pomagala samo tistim, ki so bili za krizo »krivi«, bankam in večjim finančnim institucijam.
Pred desetimi leti se je komunikacijska industrija v državi (verjetno to velja tudi za druga podjetja) praktično prvič po osamosvojitvi Slovenije, ko so podjetja »izgubila« južne trge, soočila z resno krizo. Izkušenj z do 50-odstotnimi padci prihodkov podjetja niso imela, še manj menedžerji.
Kar pa še ne pomeni, da si vsi skupaj lahko oddahnemo. Razmere po svetu so tako kot v Sloveniji, milo rečeno, čudne. Delniški trgi in trg kriptovalut po svetu »norijo«. Tisoč- in večodstotni donosi nekaterih delnic presenečajo preizkušene analitike, ki že več časa opozarjajo, da gredo delnice »z istim dvigalom gor, pa tudi dol«. Ker se v Sloveniji s tistimi manj kot desetimi delnicami, ki jih imamo, ne dogaja praktično nič, se »norija«, ki jo je težko razumeti, pri nas dogaja na nam ljubem nepremičninskem trgu. Kljub temu, da je število transakcij močno upadlo, kljub temu, da so »airbnb« stanovanja prazno že eno leto, cene stanovanj rastejo, ponudba pa je zelo omejena. Rastejo tudi cene najemnin. Ljudje imajo rekordno veliko denarja na bankah. Denar se tiska in deli in je vreden vedno manj.
Lahko torej do resne krize, nepredvidenega zasuka šele pride? Če kdo, bi morali v to možnost verjeti v naši industriji. Zadnjih nekaj let smo delali kampanje za spodbujanje uporabe javnega prevoza, manjše uporabe računalnikov pri mladih, tesnejše medčloveške stike, lokalne trgovine, potovanja, turizma, itd. Paradoksalno ali pa tudi ne je danes položaj popolnoma obraten: v zadnjem letu je industrija pozivala k uporabi lastnega prevoza, proti druženju in potovanjem, k nakupovanju v spletnih trgovinah.
Ali – in kaj – smo se naučili? Prezgodaj je še govoriti.