Kreativnost najdete tam, kjer jo najmanj pričakujete

Nato smo v naglici izbrali tisto, kar je bilo zlikano in najbolj pri roki ter sestavili barvno kombinacijo, za katero smo vedeli, da z njo ne moremo zgrešiti. Torej varno možnost, v kateri se preverjeno vedno dobro počutimo. 

Hiter tempo življenja in kronično pomanjkanje časa nam preprečujeta, da bi preizkusili še kakšno drugačno kombinacijo oblačil in modnih dodatkov iz omare, zato o tem niti ne razmišljamo. Tako že pri precej banalni stvari, kot je recimo ta primer, zapostavljamo svojo kreativnost. Prav tisto lastnost torej, ki nas skozi celotno zgodovino obstoja človeka kot vrste najbolj žene naprej.   

Veliko se govori o kreativnosti na vseh področjih in jasno je, da se kreativnost spodbuja. Živimo v dobi poplave informacij, kjer nam je skoraj vse na voljo in na dosegu rok. A svet – in z njim tudi Slovenijo – je pred kratkim zajelo prav posebno obdobje; takšno, kot ga še nismo nikoli doživeli. To je stvarem dalo popolnoma novo perspektivo. Zato kar priznajte: toliko, kot zdaj poglobljeno premišljujete o sebi in o stvareh, ki vas najbolj zadevajo, že dolgo časa niste.  

Tudi meni se po glavi pletejo številne misli in vprašanja, tako osebne kot tudi poslovne narave. Glede slednjih se sprašujem na primer, ali smo bili v času pred odhodom v samoosamitev dovolj sposobni v celoti izkoriščati vse svoje kreativne potenciale? Z vsem tem, kar smo imeli na voljo in kar nam je ponujal trg? Ali če (se) vprašam drugače: sploh znamo dodobra in ustrezno izkoristiti ves svoj kreativni delovni potencial glede na običajne argumente, ki temu ne govorijo v prid, kot so pomanjkanje časa, prenizki budžeti ali celo strah pred zavrnitvijo?

Tako sem se spomnila svoje stare mame (nane), kako je bila na svojem področju in v svojem okolju vedno neverjetno iznajdljiva in kreativna. Saj si predstavljate ljubečo starejšo gospo, ki vam ob vsakem obisku želi na vsak način ustreči, nekaj narediti za vas, vas pogostiti in tako naprej. No, pri nas se je vedno kaj znašlo na mizi. Čeprav še do danes ne vem, kako, saj se mi je njen hladilnik na prvi pogled vedno zdel popolnoma prazen. A njena kreativna kosila so me kljub temu vedno znova presenetila. Že časa, ki ga je imela na razpolago, ni bilo ravno na pretek, saj sem jo vedno znova presenetila s svojim obiskom. Predvsem zato, da se ne bi vsakič znova obremenjevala s tem, da me mora pogostiti. Kot večina upokojencev tudi ni imela visokega budžeta, saj je imela le najnižjo invalidsko pokojnino. A seveda me je zelo dobro poznala in ni ji bilo težko uganiti, kaj potrebujem. Vedela je, kaj imam rada in česa ne maram. Tako mi je pripravljala vedno nekaj novega. Kombinirala je stare in preverjene recepte z lastnimi izkušnjami, ob tem pa še vedno dodala katero od novih sestavin, ki sem jih imela rada. S spretnim obvladovanjem vsega tega se ji ni bilo treba nikoli bati moje zavrnitve. 

Njen cilj je bil, skratka, vedno znova osrečiti mene, njeno ciljno publiko. Ob vsaki pohvali, s katerimi nisem nikoli skoparila, je le nekaj zamrmrala. Jaz pa sem zelo dobro vedela, kako dobro ji denejo in kako močno so jo motivirale pri mojem naslednjem obisku. Skozi leta sem prišla do ugotovitve, da je bila tako kreativna prav zaradi svoje velike želje, da vsakič pripravi nekaj novega. Zato sem prepričana, da smo ljudje po naravi kreativni in da je ustvarjalnost, tako kot DNK, edinstvena pri vsakem posamezniku. Verjamem tudi (če ne iščemo izgovorov), da lahko vsakdo poseže po ustvarjalnem toku, ki neprestano in ves čas teče skozi vse nas. Za razvoj svoje kreativnosti je potreben le en pogoj – in to je lastna želja, da z raziskovanjem lastnega ustvarjalnega duha pripravimo in »postrežemo« vedno nekaj novega in dobrega.

Naučiti pa se moramo prepoznati in zaupati vsemu tistemu, kar poganja in hrani našo domišljijo. Zato je prav, da aktiviramo vsa svoja čutila, sprejemamo vse informacije iz okolja, vključimo spomin in vpletamo lastne izkušnje, ki jih črpamo iz družbe in narave. Tako zbrane informacije recikliramo, razstavljamo in sestavljamo nazaj, dodajamo nove sestavine in jih v novi obliki ponovno uporabimo. Na poti ustvarjanja je zelo dobro, da razčistimo tudi z lastnimi obrambnimi mehanizmi, kot sta recimo izčrpavajoča samokritičnost ali strah pred neuspehom. Kreativnost se najbolje izrazi v igrivem, negovalnem in netekmovalnem okolju, ki nas poleg vsega tega še motivira. Po drugi strani pa nam je tudi nenaklonjeno okolje lahko v pomoč, da se spoprimemo z argumenti in tudi sami bolj resno sprejemamo svoje domiselne in iznajdljive ideje.

Le z močno željo se lahko soočimo z lastnimi strahovi, jih presežemo in se odločimo, da naš edinstven glas slišijo tudi drugi. Zdaj je čas, da sami sebi postavite nove izzive. Zdaj je pravi trenutek, da se požvižgate na morebitne omejitve. Zato odprite tisti del sebe (pa naj bosta to vaša omara ali hladilnik), v katerega že vse svoje življenje nalagate stvari, ideje, mnenja, izkušnje in znanja, ter začnite zlagati sestavine kreativnosti na mizo. Boste videli, kaj vse se da narediti in s tem navdušiti ljudi okoli sebe.