Leto zatem še imam službo

Njena moč je privlačna, vabi nas kot mušice k žarnici. A za razliko od njih vemo, da se ji je nevarno preveč približati in se zanašati, da je čudežno zmogljiva. Ker ni.  

Ko sta Janez in Metka pred časom ob jutranji kavi skoraj vsak dan poslušala zgodbice o umetni inteligenci, sta se morda zamislila. Kaj pa midva? »Si bova znala s tem pomagati, kaj pa če naju ne bodo več potrebovali, saj to čudo zna skoraj vse, samo še šmorn mora speči, pa se lahko še pri Jezeršku zaposli? Madona, koliko še imam do penzije?!?« 

Hja, veste, v odnosih z javnostmi sem že 20 let. Videl sem še pisalne stroje, Edigs, vse možne variacije urejevalnikov besedila. Pa vse od Netscapea do Edgea in vsega vmes. Tehnologija je vedno prišla, odšla, kakšna pa je celo ostala blizu in se izkazala za koristno. 

Umetna inteligenca v letu dni ni krepko spremenila panoge odnosov z javnostmi. Da, večina si vsake toliko z njo malce pomaga pri delu, ampak v resnici glavnino dela še vedno opravijo s kofeinom podprti možgani vseh, ki jutro začnemo s kavo v levi in miško v desni roki, zazrti v dnevni kliping.  

Dajmo se razumeti, ne trdim, da je umetna inteligenca muha enodnevnica, da bo odcvetela in da bo vse po starem. Krepko se bo integrirala v vse pore našega delovanja in nujno je, da imamo to dejstvo pred očmi ter smo odprte glave za nova znanja, ki so in bodo nujna za to, da nam čim bolj olajša delo in pomaga nadgraditi kakovost in učinke našega dela. Bo spremenila pripravo besedil? Vsekakor. Produkcijo grafik, fotografij in videa? Zagotovo. Si bomo z njo lahko pomagali pri pretvorbi besedila v izrečeno besedo? Pa z njeno pomočjo povzeli dolge sestanke ali pa kar celotne novinarske konference? Bomo še dolgo čakali, da bo kliping z umetno inteligenco nadgradil dnevno poročilo in vanj vsaj tedensko vključil še analizo sentimenta, s katero bomo lahko naredili še kaj več? Nekaj od tega že delamo, nekaj še sledi, dosti bo pripomogla tudi celovita integracija umetne inteligence v programsko opremo, ki jo uporabljamo skoraj vsi, v operacijski sistem, pisarniške programe, Outlook in podobno. Večja podjetja bodo tudi sama poskrbela, da z umetno inteligenco pospešijo svoje interne procese, analize in izboljšajo produktivnost, ob tem pa ohranijo zaupnost svojih občutljivih podatkov.  

Ampak še vedno imamo dilemo Janka in Metke.  

Torej, se lahko piarovci bojimo za službe? Dvomim. Morda bodo ogrožena začetniška delovna mesta, »seniorji« pa bodo službo ohranili že zato, ker imajo zgodovinske izkušnje, vpogled, možnost subtilne zaznave trendov v družbi in pa precejšnje omrežje stikov v različnih sferah družbe. Umetna inteligenca za zdaj še ne zna oditi na kavo z novinarjem ali urednikom. Tudi ne zna graditi solidnih odnosov, ki so ključni v kriznem komuniciranju, kjer želimo, da medij povzame še kaj več kot tisto, kar je najbolj klikano in zanje donosno. Čustvena inteligenca? O tem raje ne bi. Pa tudi podatke, na videz zelo nepovezane, bo treba še vedno intepretirati. Da, pri zbiranju, kategorizaciji in delni analizi bo umetna inteligenca pomagala opraviti težaško delo. Za njim pa sledi naslednja stopnja, ki jo, drage in dragi moji, skriva tistih 1200 do 1400 gramov, ki jim pravimo možgani. Kako to poteka, nam že danes razkrije recimo kibernetska varnost, ki se ukvarja s tem, da nam hekerji ne ukradejo vsega, kar je vredno v digitalni obliki, če malce posplošim. Pri delu te ekipe že zdaj uporabljajo umetno inteligenco, da opravi težaško delo in med milijoni informacij vzpostavi red in (zelo hitro) opozori na vzorce, odstopanja, na tisto, kar si zasluži pozornost. Pozornost koga? Človeka, ki ima o kibernetski varnosti ogromno znanja.  

Kako si predstavljam vlogo piarovca čez recimo 5 let? Kot drugi nivo v klicnem centru. Prvi nivo bo večidel avtomatiziran, s čimer bomo prihranili čas in energijo, vhodni podatki bodo lahko bolj konsistentno kakovostni in neodvisni od subjektivne presoje ljudi. Od tu dalje pa bo še vedno potrebno narediti veliko. Zato menim, da moramo piarovci razvijati kar nekaj veščin. Od informatike in razumevanja strojnega učenja in umetne inteligence pa do mehkih veščin, ki nas delajo zelo človeške, analogne, povezane. Toliko o tem, da bomo zaradi računalnikov postali kot roboti. Napačno. (P)ostali bomo ljudje.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, november 2023, #509. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.