Kako zaposlenega poslati na čakanje in druga aktualna vprašanja

Primož Pavčnik, vodja enote Ljubljana Bežigrad v podjetju Moj računovodja, je za MM povedal, kaj glede začasnega čakanja na delo predvideva obstoječa zakonodaja in interventni zakon, ki ga je državni zbor že potrdil. Interventni zakon bo v Uradnem listu RS objavljen 27. marca 2020 in začel veljati dan pozneje, vsi obrazci in navodila za uveljavljanje ukrepov pa bodo v kratkem objavljeni na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje.

Interventni zakonpo njegovih besedahdoloča pomoč države, ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo, ali kadar delavec zaradi karantene, odrejene z odločbo ministra za zdravje, ne bo mogel opravljati dela. V primeru poslovnega razloga za napotitev na čakanje na delodelodajalcu država povrne 40% izplačanega nadomestila, izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, pa Republika Slovenija povrne v celoti.

Kako zaposlene pošljemo na čakanje?

Zakon določa, da mora biti odreditev čakanja na delo doma delavcu dana v pisni obliki, pošlje pa se mu lahko tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Glede na opisane pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zakonito odreditev instituta, je bistveno, da se v tem dokumentu uredijo vsaj naslednja vprašanja:

• razlog za odreditev čakanja na delo doma;

• čas trajanja ukrepa;

• pogoji in način odziva delavca na poziv delodajalca;

• višina nadomestila plače, ki pripada delavcu.

Kako konkretno je treba ukrepati?

Delodajalec lahko delavca, ki mu iz poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela, v skladu s 138. členom ZDR-1 napoti na čakanje na delo doma in mu za ta čas plačuje nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena zakona, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji:

• delodajalec delavcu ne more zagotavljati dela iz poslovnega razloga;

• prenehanje potrebe po delu delavca je začasno;

• napotitev na čakanje na delo doma je namenjeno ohranitvi delavčeve zaposlitve;

• delavcu se za ta čas zagotovi nadomestilo plače;

• odreditev je dana v pisni obliki – s sklepom o napotitvi delavca na čakanje na delo od doma

Pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo se bo moral delodajalec o tem posvetovati s sindikati v podjetju alis svetom delavcev oziroma obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

Kakšni so splošni pogoji glede tega ukrepa, predvsem v manjših podjetjih?

Da je odreditev čakanja na delo doma zakonita, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji hkrati:

Poslovni razlog

ZDR-1 poslovni razlog opredeljuje v prvi alineji 1. odstavka 89. člena, kjer določa, da gre pri poslovnem razlogu za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Ali je razlog podan ali ne,se presoja od primera do primera posebej, delodajalec pa je tisti, ki ga mora izkazati, utemeljiti in v primeru nadzora tudi dokazati.

Začasno prenehanje potrebe po delavčevem delu

Kot že omenjeno, je uporaba tega instituta možna v primeru, ko potreba po delavčevem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ne preneha povsem, ampak je pričakovano, da bo razlog, ki je botroval k odreditvi čakanja na delo, trajal omejen čas. V zvezi s tem ZDR-1 določa, da se lahko institut uporabi le, če je predvideno, da bo ukrep trajal najdlje šest mesecev v posameznem koledarskem letu. Če traja dlje, je delavec upravičen do nadomestila plače v višini 100 odstotkov osnove.

Ohranitev delavčeve zaposlitve 

Čakanje na delo doma pod pogoji in na način, kot ga določa 138. člen ZDR-1,se lahko odredi samo v primeru, če je namenjeno ohranitvi zaposlitve delavca. Delodajalec se tako zaveže, da bo ohranil zaposlitev delavca, napotenega na čakanje na delo, še vsaj 6 mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Nadomestilo plače

Delavec ima v času napotitve na čakanje na delo doma pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.3.V vseh preostalih primerih, ko delavec ne dela iz razloga na strani delodajalca in kadar niso izpolnjeni vsi pogoji za odreditev čakanja na delo doma po 138. členu ZDR-1, ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 100 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.

Obveznosti delavca 

Delavec ima, kot določa drugi odstavek 138. člena ZDR-1, ves čas čakanja na delo doma dolžnost, da se odzove pozivu delodajalca, da pride na delo, in sicer na način in pod pogoji, ki izhajajo iz pisne napotitve. Če se delavec na poziv ne odzove in za to nima opravičljivega razloga, s tem krši svoje delovne obveznosti.

Poleg dolžnosti, da se odzove na delo, ima delavec v skladu s tretjim odstavkom 138. člena ZDR-1 še dolžnost, da se tekom čakanja na delo doma izobražuje v skladu s 170. členom zakona. V tem primeru mu pripada pravica do povračila stroškov v zvezi z delom v skladu s 130. členom ZDR-1.

Pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače pa ne more uveljavljati delodajalec:

• dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo po tem zakonu, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ter se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna;

• ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 50 evrov ali več (šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge);

• ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač in prispevkov za socialno varnost;

• če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

Ali lahko direktor oziroma druga odgovorna oseba pošlje na čakanje tudi sebe?

Če je direktoroziroma odgovorna oseba redno zaposlen v podjetju lahko iz poslovnihrazlogov na čakanje pošlje tudi sebe, saj velja enako kotza zaposlene delavce.

Za samostojne podjetnike, nosilce dejavnosti, pa velja, da lahko uveljavljajo odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo aprila, maja in junija 2020 – te mora upravičenec poravnati najpozneje do 31.marca 2022.

Kako in kdaj se ter komu se pošlje zahtevek za povrnitev40% nadomestila? Mesečno ali za ves čas trajanja ukrepa?

Delodajalec odda vlogo za delno povračilo izplačanega nadomestila pri Zavodu RS za zaposlovanje (v elektronski ali pisni vlogi, vloge zazdajše niso na voljo) v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do vključno 30. septembra 2020 ali v 8 dneh od uveljavitve interventnega zakona, če je delodajalec delavce na začasno čakanje na delo napotil pred uveljavitvijo interventnega zakona. Delodajalec lahko pravico do delnega povračila plače iz razloga čakanja na delo uveljavlja le enkrat in največ za tri zaporedne mesece.

Kdaj lahko podjetje pričakuje nakazilo sredstev od države?

Glede roka,v katerem bo podjetje prejelo povračilo od državeoziroma Zavoda RS za zaposlovanje,še ni znanih podatkov. Primerljivo je rok za izplačilo nadomestila plače na podlagi zahtevka za refundacijo, ki ga za svojega zaposlenega delavca vloži pravna oseba, samostojni zavezanec ali fizična oseba pri ZZZS, izvedeno v 30 dneh od dne prejema popolnega zahtevka.