Mediade: Večina zaposlenih zadovoljnih s komunikacijo vodstva v krizi
Sodeč po ugotovitvah raziskave družbe Mediade so vodje v podjetjih v času krize uspešno komunicirali s svojimi zaposlenimi in se izkazali z veliko mero razumevanja.
Skoraj polovica zaposlenih komunikaciji vodstva dala odlično oceno
Ob koncu epidemije v Sloveniji je družba Mediade zaključila raziskavo o kakovosti komuniciranja med kriznim obdobjem, kjer je sodelovalo več kot 700 zaposlenih iz gospodarskega in zasebnega sektorja. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako uspešno so vodje v okoliščinah krize zaradi covida-19 komunicirali z zaposlenimi.
V raziskavi je več kot tri četrtine sodelujočih navedlo, da so zadovoljni s komunikacijo vodstva v krizi, 40 odstotkov pa je vodstvu podjetja za komunikacijo v krizi dalo celo odlično oceno. Zaposleni so po ugotovitvah raziskave hitro dobili vse potrebne informacije od svojega vodje kot tudi informacije o podjetju. Visoko oceno so podali tudi glede pogostosti komuniciranja. Nekaj manj kot tretjina vodij (30 odstotkov) je s sodelavci komunicirala enkrat tedensko, dobra petina (21 odstotkov) dnevno ali na 2 do 3 dni (19 odstotkov), preostali pa na manj kot dva tedna.
Najvišjo povprečno oceno (4,0 na lestvici od 1 do 5) so sodelujoči pripisali posluhu vodje za osebne okoliščine posameznika (na primer v primeru dela od doma, ob hkratnem domačem šolanju otrok). »Dobro prakso so postavila vodstva, ki so že kmalu na začetku krize podala usmeritev, da se je pri organizaciji sestankov treba prilagoditi šolskim obveznostim otrok in posledično vlogi staršev,« pojasnjujejo raziskovalci.
Velika stopnja zaupanja v verodostojnost informacij vodstva
Ugotovitve kažejo tudi na visok pomen internega komuniciranja pri ustvarjanju zaupanja. Dve tretjini sodelujočih (66 odstotkov) je formalne vire (vodstvo in strokovne službe) podjetja umestilo med tri najbolj zaupanja vredne glede informacij o prihodnosti. »Ta podatek pomeni visoko odgovornost vodstva za komunikacijo. V preobilju informacij ljudje namenjajo pozornost vsebini, ki je prepričljiva in verodostojna, vredna zaupanja in transparentna ter izboljšuje njihovo sposobnost sprejemanja pomembnih odločitev v poklicnem in zasebnem življenju,« poudarjajo raziskovalci. Na prva tri mesta zaupanja vrednih virov informacij o prihodnosti so sodelujoči enakovredno postavili še medije (56 odstotkov) in družinske člane (56 %).
Nekoliko nižjo povprečno oceno so sodelujoči podali možnosti vključevanja zaposlenih. Menijo, da bi bili lahko predlogi posameznikov, sindikata ali sveta delavcev v času krize bolj slišani in upoštevani. Prav tako so sodelujoči v raziskavi nekoliko nižje ocene dali trditvam, da jih komunikacija vodje v času krize pomirja ali zmanjšuje njihovo negotovost glede prihodnosti.
»Pri kriznem komuniciranju ne gre le za to, kaj in kako povemo, temveč kdaj. Še bolj kot sicer je pomembno tudi, da prisluhnemo in poskušamo razumeti okoliščine ljudi. Zato ni nujno le, da jih obveščamo, temveč da jih vključujemo v iskanje rešitev ali včasih tudi preprosto samo vprašamo: kako si?« je povedala mag. Edita Krajnović, direktorica podjetja Mediade in vodja delovne skupine za sodobno voditeljstvo pri Združenju Manager.
Urednikov izbor
