mojedelo
Vpogled

Odnosi na delovnem mestu so Slovencem pomembnejši od plače

Najvišje med prioritetami iskalcev zaposlitve sta še usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. Manj pomembni v primerjavi s predkoronskim obdobjem pa so zanje plača, varnost delovnega mesta in občutek, da so na delovnem mestu cenjeni.

Pandemija koronavirusa je sodeč po ugotovitvah raziskave o mobilnosti in preferencah iskalcev zaposlitvenih priložnosti Global Talent Survey 2020 privedla do korenitih sprememb temeljnih vrednot in preferenc pri delu. V raziskavi, ki sta jo jo pri nas izvedla zaposlitveni portal MojeDelo.com in družba Boston Consulting Group (BCG), je globalno sodelovalo 209 tisoč ljudi iz 190 držav, med njimi tudi 1617 Slovencev, starih med 17 in 65 let; največji delež sodelujočih so ženske (66 odstotkov) in višje izobraženi.

V primerjavi s tujino Slovenci bolj cenimo razvoj veščin

Glede na podatke iz let 2018 in 2020 raziskovalci zaznavajo ogromne spremembe v vrednotah in preferencah na delovnem mestu. V letu 2020 na prvo mesto vrednot tako Slovenci postavljamo dober odnos s sodelavci, kar se še v prejšnji raziskavi ni pojavilo na lestvici desetih najpogosteje izpostavljenih vrednot. Na drugem mestu je usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, ki v letu 2018 prav tako ni bilo med prvimi desetimi vrednotami oziroma prioritetami na delovnem mestu. Sledita dober odnos z nadrejenimi ter učenje in razvoj veščin. Slednje sicer Slovencem ostaja pomembnejše kot  drugim udeležencem raziskave na globalni ravni. Pri slednjih opažajo, da pomembnost pridobivanja tovrstnih veščin upada.

»Presenetljivo bi bilo, če se prioritete ne bi spremenile glede na gospodarsko in eksistencialno krizo, ki smo jo vsi doživeli. Med pandemijo so ljudje veseli zaposlitve in stabilnega dohodka. Hkrati ostajajo pomembni odnosi in uravnoteženost življenja. Delodajalci morajo zagotoviti, da bodo te mehkejše potrebe izpolnjene tudi pri delu na daljavo,« je povedala Melanie Seier Larsen, izvršna direktorica in partnerica v BCG.

Finančna stabilnost podjetja bolj pomembna od plače

V primerjavi z odgovori na globalni ravni so nam manj pomembne tudi vrednote, kot sta varnost delovnega mesta in občutek, da smo na delovnem mestu cenjeni. Manj pomembna nam je tudi plača oziroma finančna kompenzacija (osmo mesto), ki je globalno gledano na četrtem mestu. Zanimivo Slovenci za razliko od globalnega povprečja finančno stabilnost delodajalca postavljamo pred lastno finančno kompenzacijo. Pri Slovencih se ugled in družbeni vpliv zaposlovalcev ter privlačnost panoge ne pojavljajo več med desetimi najbolj zaželenimi vrednotami. Prav tako nam ni več tako pomembno, da nam delovne naloge predstavljajo izziv, da je naša služba raznolika in da imamo dovolj plačanega dopusta, ugotavljata MojeDelo.com in BCG.

Večja okoljska ozaveščenost

V Sloveniji pomembnost okoljskim vprašanjem pripisuje 59 odstotkov sodelujočih, med mladimi pod 30 let pa 58 odstotkov. Pri iskanju zaposlitve bi 42 odstotkov Slovencev zavrnilo podjetje, ki ni v skladu z njihovimi vrednotami o okoljski odgovornosti, pri mladih je ta odstotek nižji, in sicer 33 odstotkov.  Prav tako sodelujoči v raziskavi večji pomen pripisujejo vprašanjem raznolikosti in vključenosti, ki jih odpirajo družbena gibanja, kot sta MeToo ali BlackLivesMatter.  Pri Slovencih je ta tema pomembna za 67 odstotkov sodelujočih, pri iskanju zaposlitve pa bi 48 odstotkov sodelujočih izključilo podjetje, ki ne upošteva raznolikosti in vključenosti na delovnem mestu. Med mladimi bi zaradi tega delo zavrnilo 41 odstotkov sodelujočih.

Večje zanimanje za hibridni delovnik

Ugotovitve raziskave kažejo še, da na globalni ravni po koncu pandemije kar 89 odstotkov udeležencev pričakuje možnosti kombiniranja fleksibilnega in stalnega delovnika. Pri Slovencih je ta odstotek nižji, in sicer znaša 72 odstotkov. Takšnega delovnika si želijo predvsem zaposleni na delovnih mestih s področja digitalizacije in avtomatizacije, kadrovanja, administracije in tajništva ter IT in tehnologij. Prav tako se je kombinacija dela na daljavo in na lokaciji podjetja izkazala kot najbolj zaželen način dela pri 72 odstotkih sodelujočih Slovencev, toda le 27 odstotkov jih je tako delalo med pandemijo. Med njimi je bilo največ zaposlenih v dejavnostih, kot so proizvodnja, zdravstvo in socialna oskrba, kjer je nujna prisotnost na lokaciji, še ugotavljajo raziskovalci.

Porušeno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem

Sodelujoči v raziskavi so kot največjo negativno spremembo v času pandemije navedli poslabšanje počutja (t. i. well-being). Slovenci smo sodeč po raziskavi zaznali večje poslabšanje stanja na delovnih mestih kot na globalni ravni. Največje poslabšanje počutja je bilo pri nas med zaposlenimi v pravu, socialni oskrbi in storitvenem sektorju. »Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa se je tako v Sloveniji kot tudi v svetu zmanjšalo sodelovanje v ekipah, porušilo se je ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter poslabšala kakovost in spremenil način vodenja,« opozarjajo raziskovalci.
Ob tem dodajajo, da so tako delavci kot menedžerji namreč v času koronakrize in z njo povezanimi ukrepi videli, da je lahko delo dobro opravljeno tudi z bolj prilagodljivimi modeli dela. »Od organizacij je zdaj odvisno, kako bodo sprejele naučeno in prilagodile dolgotrajne rešitve, ki bodo v  skladu s pričakovanji po koncu pandemije.«

Intervju

ŽZZ
25. 03. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

mancakrnel
23. 03. 2024

Umetna vs. človeška inteligenca, to je zdaj (najbolj pereče) vprašanje. Tudi o tem smo se…

Umetna inteligenca ni tako zelo nov pojav. Generične vsebine, generični oglasi, generični ljudje, generično pisanje – to morda najtežje prenašam –,…

Rašula
23. 03. 2024

Z dr. Jeleno Rašula, strokovnjakinjo za digitalni marketing, ki je pred dobrim letom…

»Bati se umetne inteligence je zame tako, kot bi se pred leti bala digitalnega marketinga, ker transparentno pokaže rezultat vseh kampanj in oceni…

Naši avtorji